NAČELA

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)


© 2021 ZAPS


UVOD

Bela knjiga
Stališče ZAPS do GZ-1

NAČELA

Osnovna načela
Smisel regulacije stroke
Vloga vodje projektiranja
Arhitekturne politike
Poklic arhitekta v pravnem redu EU

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

Birokratizacija projektiranja
Neenakopravnost strok 
Uravnilovka strokovnih kompetenc
Pomanjkljiva zaščita investitorjev
Manjša varnost objektov
Permanentna prehodna obdobja

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

Zmanjševanje vloge arhitektov
Izogibanje arhitektom po GZ-1
Gradbeni inženirji arhitekture
Arhitektura brez arhitektov
Izbris arhitektov kot vodij del
Izkušnje iz preteklosti
Čemu se odpovedujemo, ko se odpovedujemo arhitekturi?

DRUGE SLABOSTI GZ-1

Zamik uvedbe e-graditve
Prepoved vodenja gradenj za arhitekte
Težave gradbenih izvajalcev
Nastajanje projektantskega oligopola
Nepriporočene metode
Prenormirano uvajanje BIM

NASTAJANJE ZAKONA

Netransparenten zakon
Korupcijska tveganja pri pripravi predloga zakona
Neenakopravna obravnava stališč
Pomanjkljive razlage

MEDIJSKI RAZMISLEKI

Besedila ključnih člankov
Povezave do ostalih člankov
Korupcijska afera
RTV prispevki
Arhitekti v Državnem zboru

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

Popravki GZ-1
Načela za GZ-2
Vodja projektiranja v GZ-2
Primerljiva tuja zakonodaja

Evropska perspektiva

ARHITEKTURNI NATEČAJI

Apel za ohranitev natečajev
Kadar gradimo dobro, gradimo z javnimi arhitekturnimi natečaji
Pomembnejši natečajni projekti
Izjave o arhitekturnih natečajih

DOKUMENTI

Analize ZAPS za gradbeni zakon
Dopisi ZAPS
Pojasnilo MOP (prevladujoča stroka)
Davoška deklaracija
Novi evropski Bauhaus
Besedila zakonov (GZ, GZ-1)




Mark

Arhitekturna politika Slovenije - “Arhitektura za ljudi”



Vlada RS je 31. avgusta 2017 sprejela arhitekturno politiko Slovenije “Arhitektura za ljudi.

Arhitekturna politika v ospredje postavlja posameznika, ki ima pravico do urejenega, ekonomičnega, zdravega, varnega in do okolja prijaznega grajenega prostora. Cilji arhitekturne politike so skladni z aktualnimi evropskimi razvojnimi politikami: kakovostna arhitektura, pametna rast, trajnostna razvoj in vključujoča arhitektura.

Vsebina arhitekturne politike in zlasti razvojne pobude sledijo naslednjim razvojnim izzivom:
  • kakovostna arhitektura je zdrava, varna, do okolja prijazna in ekonomična; 
  • inovativna arhitektura je spodbuda za gospodarsko rast in blaginjo ljudi; 
  • urejena dejavnost arhitekture je pogoj za uresničitev njene ustvarjalne in povezovalne moči; 
  • kulturna dediščina je aktivno vključena v današnje razvojne izzive, saj tvori jedro trajnostne družbe in nacionalne kulturne identitete; 
  • arhitektura javnih zgradb in javnih površin je zgled in spodbuda za javne in zasebne investicije; 
  • mednarodni prostor je za arhitekturo pomembno področje razvoja in priložnosti.
(vir: https://www.gov.si/teme/arhitekturna-politika/)

Dokument Arhitektura za ljudi >>



IZ DOKUMENTA ARHITEKTURNE POLITIKE SLOVENIJE 


Evropska unija je v svojih dokumentih opredelila arhitekturo kot temeljni element kulture in življenja evropskih držav. Prepoznala jo je kot tipičen primer horizontalnega značaja kulture, ki ni vključen zgolj v kulturno politiko, temveč v več javnih politik. Države so zavezane upoštevati arhitekturo in njeno kulturno razsežnost ter posebne značilnosti pri vseh zadevnih politikah, predvsem pri politikah v zvezi z gospodarsko in socialno kohezijo, trajnostnim razvojem in izobraževanjem. V večini evropskih držav je arhitektura ena od nacionalnih prioritet, saj zaobjema vse pore življenja od umetnosti do ekonomije, poklic arhitekta pa je opredeljen kot eden od sedmih strožje urejenih poklicev, ki skrbijo za javno dobro.
(Stran 7)

Javni interes na področju arhitekture obsega dvig kakovosti življenja in življenjskega okolja ter uveljavljanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in kulturne identitete. Zagotavlja se ga z arhitekturnim, krajinsko – arhitekturnim, urbanisƟčnim in prostorskim načrtovanjem ter z oblikovanjem interierjev ob upoštevanju prostora kot omejene dobrine, vključno z ohranjanjem
okolja in kulturne dediščine.
(Stran 8) 

Arhitekturna dejavnost pospešuje razvoj gospodarstva in s tem povečuje blaginjo ljudi. Je del kreativne ekonomije, ki spodbuja zdravo ekonomsko rast na podlagi vlaganj in razvoja gradbeništva ter drugih gospodarskih panog. Ima pomembno vlogo pri graditvi konkurenčnega, na znanju temelječega gospodarstva. Ustvarja razvojni potencial, ki ima znotraj gradbeništva enega največjih multiplikativnih učinkov na rast bruto družbenega proizvoda. Primeri nekaterih evropskih držav kažejo, da lahko ob ustrezni institucionalni podpori in z jasno arhitekturno politiko postane močna izvozna gospodarska dejavnost.
(Stran 21)

Vabimo vas, da si ogledate celoten dokument.




Vrtec Kamnitnik
Modular arhitekti d.o.o.
Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič
Projekt 2017, izvedba 2019
Zlati svinčnik ZAPS 2021
Foto Miran Kambič