NAČELA
Arhitekturna politika Slovenije - “Arhitektura za ljudi”
Vlada RS je 31. avgusta 2017 sprejela arhitekturno politiko Slovenije “Arhitektura za ljudi.”
Arhitekturna politika v ospredje postavlja posameznika, ki ima pravico do urejenega, ekonomičnega, zdravega, varnega in do okolja prijaznega grajenega prostora. Cilji arhitekturne politike so skladni z aktualnimi evropskimi razvojnimi politikami: kakovostna arhitektura, pametna rast, trajnostna razvoj in vključujoča arhitektura.
Vsebina arhitekturne politike in zlasti razvojne pobude sledijo naslednjim razvojnim izzivom:
- kakovostna arhitektura je zdrava, varna, do okolja prijazna in ekonomična;
- inovativna arhitektura je spodbuda za gospodarsko rast in blaginjo ljudi;
- urejena dejavnost arhitekture je pogoj za uresničitev njene ustvarjalne in povezovalne moči;
- kulturna dediščina je aktivno vključena v današnje razvojne izzive, saj tvori jedro trajnostne družbe in nacionalne kulturne identitete;
- arhitektura javnih zgradb in javnih površin je zgled in spodbuda za javne in zasebne investicije;
- mednarodni prostor je za arhitekturo pomembno področje razvoja in priložnosti.
Dokument Arhitektura za ljudi >>
IZ DOKUMENTA ARHITEKTURNE POLITIKE SLOVENIJE
Evropska unija je v svojih dokumentih opredelila arhitekturo kot temeljni element kulture in življenja evropskih držav. Prepoznala jo je kot tipičen primer horizontalnega značaja kulture, ki ni vključen zgolj v kulturno politiko, temveč v več javnih politik. Države so zavezane upoštevati arhitekturo in njeno kulturno razsežnost ter posebne značilnosti pri vseh zadevnih politikah, predvsem pri politikah v zvezi z gospodarsko in socialno kohezijo, trajnostnim razvojem in izobraževanjem. V večini evropskih držav je arhitektura ena od nacionalnih prioritet, saj zaobjema vse pore življenja od umetnosti do ekonomije, poklic arhitekta pa je opredeljen kot eden od sedmih strožje urejenih poklicev, ki skrbijo za javno dobro.
(Stran 7)
Javni interes na področju arhitekture obsega dvig kakovosti življenja in življenjskega okolja ter uveljavljanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in kulturne identitete. Zagotavlja se ga z arhitekturnim, krajinsko – arhitekturnim, urbanisƟčnim in prostorskim načrtovanjem ter z oblikovanjem interierjev ob upoštevanju prostora kot omejene dobrine, vključno z ohranjanjem
okolja in kulturne dediščine.
(Stran 8)
Arhitekturna dejavnost pospešuje razvoj gospodarstva in s tem povečuje blaginjo ljudi. Je del kreativne ekonomije, ki spodbuja zdravo ekonomsko rast na podlagi vlaganj in razvoja gradbeništva ter drugih gospodarskih panog. Ima pomembno vlogo pri graditvi konkurenčnega, na znanju temelječega gospodarstva. Ustvarja razvojni potencial, ki ima znotraj gradbeništva enega največjih multiplikativnih učinkov na rast bruto družbenega proizvoda. Primeri nekaterih evropskih držav kažejo, da lahko ob ustrezni institucionalni podpori in z jasno arhitekturno politiko postane močna izvozna gospodarska dejavnost.
(Stran 21)
Vabimo vas, da si ogledate celoten dokument.
Vrtec Kamnitnik
Modular arhitekti d.o.o.
Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič
Projekt 2017, izvedba 2019
Zlati svinčnik ZAPS 2021
Foto Miran Kambič