KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1
Birokratizacija projektiranja
Pomemben del gradbene zakonodaje, ki se najbolj izrazi prav v postopkih gradbenih dovoljenj, je sistem ureditve projektne dokumentacije. Čeprav se spremembe zakona oglašujejo predvsem kot zmanjševane birokratskih ovir, pripravljeno besedilo tega ne kaže. Zakon je v tem delu napisan zelo zmedeno, uvaja dodatne vrste projektne dokumentacije in nove udeležence pri projektiranju, vse skupaj pa predstavlja dodatno birokratizacijo projektiranja. Ta bo projektantom prinesla obilico preglavic pri urejanju dokumentacije, investitorjem pa bo znatno podaljšanja čakanje na pridobitev gradbenega dovoljenja.
NOVE Vrste projektne dokumentacije
Primerjava urejenosti projektne dokumentacije po zadnjih treh zakonih:
ZGO-1
Zakon o graditvi objektov
2012 - 2018
-
1. Vodilna mapa
2. Načrti
GZ
Gradbeni zakon (sedanji)
2018 - 2021
-
1. Vodilni načrt
2. Načrti
GZ-1
Gradbeni zakon (predlog)
2022 >
-
1. Prikazi
2. Načrti
3. Zbirni prikaz
4. Zbirni načrt
5. Prikaz, ki je osnova za zbirni prikaz
6. Načrt, ki je osnova za zbirni načrt
7. Vodilni načrt*
*Pravilnik o projektni dokumentaciji, ki je objavljen ob predlogu gradbenega zakona, pa je z zakonom povsem neusklajen in še vedno upošteva vodilne načrte (točko 6), ne ureja pa novih vrst projektne dokumentacije: Zbirnih prikazov, zbirnih načrtov, osnovnih prikazov in osnovnih načrtov.
DODATNI UDELEŽENCI PRI PROJEKTIRANJU
Primerjava udeležencev pri projektiranju po zadnjih treh zakonih:
ZGO-1
Zakon o graditvi objektov2012 - 2018
-
1. Odgovorni vodja projekta
2. Odgovorni projektant
3. Revident
GZ
Gradbeni zakon (sedanji)2018 - 2021
-
1. Vodja projekta
2. Poblaščeni arh. ali inž.
GZ-1
Gradbeni zakon (predlog)2022 >
-
1. Vodja projektiranja
2. Pooblaščeni strokovnjak
3. Pooblaščeni strokovnjak, ki izdela prikaz oz. načrt, ki je osnova za zbirni prikaz oz. načrt
4. Preglednik načrta v primeru neuporabe priporočenih metod
Zakonodajalec se očitno zaveda, da je naredil napako, ko je dereguliral vodjo projektiranja in dopustil, da je vodja projektiranja predstavnik katerekoli stroke. Napako skuša popraviti z uvedbo “načrta, ki je osnova za zbirni načrt”, s tem pa je zakon obremenil z dodatnim udeležencem pri projektiranju, ki se imenuje “pooblaščeni strokovnjak, ki izdela prikaz oziroma načrt, ki je osnova za ostale prikaze oziroma načrte”. Razlage vseh teh pojmov še ni, objavljeni pravilnik pa je, kot rečeno, neusklajen z Gradbenim zakonom.
Za razlago pojma “preglednik načrta” glej poglavje Nepriporočene metode.
Tako vloga teh strokovnjakov kot tudi njihovo poimenovanje pomenita popolno zmedo pri uporabi zakona. Že samo iz tega razloga je pričakovati, da bo nemudoma po sprejemu GZ-1 potrebno začeti s pripravo GZ-2.
PODALJŠEVANJE ČAKANJA NA GRADBENA DOVOLJENJA
Po prejšnji spremembi sistema ureditve projektne dokumentacije je prehodno obdobje trajalo kar dve leti in pol in se je zaključilo januarja letos. Zaradi spremembe sistema se je bistveno podaljšalo čakanje na izdajo gradbenih dovoljenj - ponekod je potrebno čakati tudi po dve leti!
Predlog novega zakona, čeprav je zgrajen na podobnih temeljik kot sedanji GZ, predstavlja nov preobrat in bo ponovno zahteval nekajletno prehodno obdobje prilagajanja na nov sistem ureditve projektne dokumentacije. Tudi če bo pravilnik skrajšal prehodno obdobje, novega sistema ne bodo dovolj hitro sprejeli projektanti in upravni delavci - pojavljale se bodo napake, nerazumevanja, različne interpretacije in podobno. Vse skupaj pa bo ponovno podaljšalo čakanje na gradbena dovoljenja.
Zamik uvedbe elektronskega poslovanja (e-graditev)
Zaradi uvedbe novega sistema projektne dokumentacije se zamika tudi uvajanje elektronskega poslovanja pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Ta bi moral v skladu s sedanjim gradbeni zakonom biti uveden 1. januarja 2021, nov gradbeni zakon pa njegovo uvedbo zamika do 1. januarja 2024.
Več o tem v poglavju Zamik uvedbe eGraditve.
Galerija Cukrarna
Ljubljana
Scapelab d.o.o.
Marko Studen, Jernej Šipoš, Boris Matić
Natečaj 2009, izvedba 2021
Foto Miran Kambič