Smisel regulacije strok, ki sodelujejo pri načrtovanju in gradnji objektov

Regulacija stroke na področju načrtovanja in graditve objektov ni namenjena zaščiti stroke, pač pa zagotavljanju javnega interesa in zaščiti potrošnikov (investitorjev).

REGULACIJA stroke KOT ZAŠČITA INVESTITORJEV

V primeru zdravstvenih težav je potrebno najprej stopiti do splošnega zdravnika, ki pregleda simptome in pacienta napoti k zdravniku specialistu primerne stroke. Bolnik za odločitev o tem, katerega strokovnjaka potrebuje, ni zadosti strokovno podkovan, zato mu je takšna odločitev tudi prihranjena. Tudi v primeru operativnih posegov se pacient ne more sam odločiti, kateri strokovnjaki so pri operaciji potrebni. Takšen sistem je doslej veljal tudi pri projektiranju.

Projektiranje stavb in odprtega prostora je podobno kompleksno in pri njem sodeluje podobno število predstavnikov različnih strok. Vendar pa pri projektiranju ni 'splošnega zdravnika', ki bi naročnika usmeril k pravim strokam – to vlogo prevzema zakonodaja z regulacijo poklicev, ki pravi, da lahko vsak strokovnjak opravlja zgolj tiste naloge, za katere je strokovno kompetenten.

V Sloveniji zelo malo investicij vodijo specializirana investicijska podjetja, ki imajo strokoven kader, ki pozna celoten proces projektiranja in tudi ve, katere strokovnjake je potrebno k temu povabiti. Največji delež investicij se izvaja kot zasebna gradnja enodružinskih hiš, med preostalimi pa prevladujejo javne investicije, večinoma s strani občin. V obeh primerih gre za t.i. 'neuke' investitorje, ki so lahek plen špekulantov, zavajajočega oglaševanja in projektov, izdelanih s strani nekompetentnih strokovnjakov.

Ker gre za investicijo, ki predstavlja večletni proračun zasebnih naročnikov ali velik delež prostih sredstev javnih naročnikov, in ker gre za gradnjo, ki bo predstavljala tudi večdesetletni obremenitev lastnikov v primeru slabo izdelanih načrtov, zakon mora preprečevati izdelavo projektov s strani nekompetentni strokovnjakov. Ključna pri tem je ravno vloga vodje projektiranja – v kolikor bo ta deregulirana, bo sistem zaščite 'neukih' investitorjev razpadel. Več o tem.

REGULACIJA STROKE KOT ZAŠČITA JAVNEGA INTERESA

Javni interes na področju arhitekture obsega dvig kakovosti življenja in življenjskega okolja ter uveljavljanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in kulturne identitete. Zagotavlja se ga z arhitekturnim, krajinsko-arhitekturnim, urbanističnim in prostorskim načrtovanjem ter z oblikovanjem interierjev ob upoštevanju prostora kot omejene dobrine, vključno z ohranjanjem okolja in kulturne dediščine.

Skozi spremembe zakonodaje v preteklih dveh desetletjih (ZGO 2004, ZGO-1 2007, GZ 2017, GZ-1 2021) se vse več pristojnosti prenaša iz upravnih organov na pooblaščene strokovnjake oziroma projektante, kar je sedanji minister za okolje in prostor lepo povzel z izrazom “več stroke, manj administracije”. Sedanji sistem dokumentacije DGD je v primerjavi z vsemi prejšnjimi izjemno vitek, upravne enote (če ni drugih zahtev mnenjedajalcev) preverjajo le še umestitev objektov, skladnost s prostorskimi akti in priključitev na javno infrastrukturo. Vse ostalo pa je dano na zaupanje projektantu. Vodja projektiranja s podpisom potrdi, da projekt zadošča vsem bistvenim zahtevam, upravni organ pa tega ne preverja več.

Javni interes pri graditvi objektov je v veliki meri položen v roke projektantu. Projektant je tisti, ki je v načrtovalskem procesu dolžan javni interes prepoznati in ga tudi zagovarjati. Kaj se zgodi v primerih, ko je javni interes v nasprotju s poslovnim interesom investitorja? Zakon predvideva, da se mora projektant postaviti na stran javnega interesa, vendar pa je njegov naročnik investitor. Projektant torej s pomočjo plačila, ki ga je prejel od investitorja, lahko tudi nasprotuje njegovim poslovnim interesom. Takšna ureditev bi se hitro sprevrgla v svoje nasprotje, če s sistemom regulacije stroke projektantom ne bi bila zagotovljena zadostna strokovna neodvisnost.

KSEVT Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij
Bevk Perović arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, OFIS arhitekti, Sadar+Vuga
Projekt 2009, izvedba 2012
Plečnikova nagrada 2013, Zlati svinčnik ZAPS 2013
Foto Tomaž Gregorič

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI

DOKUMENTI

Smisel regulacije strok, ki sodelujejo pri načrtovanju in gradnji objektov

REGULACIJA stroke KOT ZAŠČITA INVESTITORJEV

REGULACIJA STROKE KOT ZAŠČITA JAVNEGA INTERESA