Evropska perspektiva

Evropa se v zadnjem obdobju s pobudami, kot so Davoška deklaracija, New renovation wave in Novi evropski Bauhas, premika v nasprotno smer kot predlog novega gradbenega zakona (GZ-1): k vedno večjemu zavedanju pomena kvalitetno načrtovanega grajenega okolja in kulturne krajine, v kateri imata ključno vlogo prav arhitekturna in krajinsko arhitekturna stroka.

Razlog za te pobude so spoznanje, da se ob nižanju regulacije in pomena strok, katerih osnovno poslanstvo je oblikovanje prostora in ustvarjanje kvalitetnega bivalnega okolja (arhitektura, krajinska arhitektura, prostorsko načrtovanje), kultura gradnje in kvaliteta bivanja nezadržno zmanjšata.

Primerjalna prednost Evropske unije pred ostalimi večjimi regijami sveta je prav v kulturi gradnje ter kvaliteti bivalnega in grajenega okolja, mest in kulturne krajine. Povsod, kjer se je zgodila deregulacija arhitekturne stroke, se je te primerjalna prednost začela zmanjševati. Povsod, kjer se je regulacija ohranila na relativno visoki ravni, se je ohranila tudi visoka raven novo načrtovanih gradenj in drugih posegov v okolje.

SKLEPI SVETA EU O VISOKOKAKOVOSTNI ARHITEKTURI

Svet Evropske unije je na zasedanju 30. 11. 2021 sprejel Sklepe Sveta EU o kulturi, visokokakovostni arhitekturi in grajenem okolju kot ključnih elementih pobude Novi Evropski Bauhaus.

V sklepih sveta EU je zapisano tudi:

Arhitekti imajo med drugim osrednjo vlogo v vseh fazah razvoja visoko kakovostne arhitekture in bivalnega okolja. Tako lahko z upoštevanjem lokalnih raznolikosti in družbenih potreb pomembno prispevajo k javnemu interesu.

Sklepi sveta EU o visokokakovostni arhitekturi >>

Davoška deklaracija

Davoška deklaracija vpeljuje pojem “baukultur” (kultura gradnje) in poziva države članice EU k postavitvi kulture v središče vseh prihodnjih gradbenih in investicijskih projektov. “Kultura omogoča in poganja gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost. Oblikuje naše identitete in opredeljuje naše zapuščine. Zato moramo kulturo postaviti v središče razvojnih politik in poudariti njen prispevek k uresničevanju skupnega dobrega. Brez kulture ni demokratičnega, mirnega in trajnostnega razvoja.”

Deklaracija svari pred “zmanjševanjem kakovosti grajenega okolja in odprte krajine po vsej Evropi, ki se kaže v trivializaciji gradnje, pomanjkanju oblikovalskih vrednot, vključno z zanemarjanjem trajnosti, nenadzorovanem širjenju brezizrazne razpršene gradnje in neodgovorni rabi prostora, propadanju zgodovinskega tkiva ter izgubljanju regionalnih tradicij in identitet”

Davoško deklaracijo so podpisali ministri za kulturo držav EU in držav opazovalk Sveta Evrope ter predstavniki Unesca, združenja ICCROM, Sveta Evrope, Evropske komisije, Sveta arhitektov Evrope, Evropskega sveta prostorskih načrtovalcev, združenja ICOMOS International in organizacije Europa Nostra leta 2018 v Davosu.

Davoška deklaracija >>

Nov evropski Bauhaus

Novi evropski Bauhaus je pobuda, ki jo je začela predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Izhaja neposredno iz ugotovitve, da je šele kulturna dimenzija gradnje tista, ki zagotavlja dodano vrednost in neposredno vpliva na kvaliteto grajenega bivalnega okolja, pa tudi iz bojazni, da bo nov evropski prenovitveni val minil brez kvalitetnega oblikovanja.

“Če bomo trajnostnost znali združiti z dobrim oblikovanjem, bo evropski zeleni dogovor dobil zagon, tudi zunaj naših meja. Evropski zeleni dogovor mora biti tudi – in še posebno – nov kulturni projekt za Evropo.“

Nov evropski Bauhaus >>

DIREKTIVA EU O PRIZNAVANJU POKLICNIH KVALIFIKACIJ

Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o priznanju poklicnih kvalifikacij uvršča arhitekturo v višjo
stopnjo reguliranih poklicev (avtomatski sistem priznavanja kvalifikacij) s harmoniziranimi predpisanimi kompetencami, ki se nanašajo na poznavanje arhitekturnega projektiranja.

Hkrati pa direktiva tudi opredeljuje javni interes na področju graditve objektov:
“Arhitekturno oblikovanje, kakovost zgradb, njihova usklajenost z okoljem, spoštovanje naravne in mestne krajine ter javna in zasebna dediščina so zadeve javnega interesa.”

Poklic arhitekta v pravnem redu EU >>

K SKUPNI KULTURI ARHITEKTURE

Oktobra letos (2021) je skupina OMC Evropske komisije, v kateri so sodelovali predstavniki ministrstev vseh članic EU, predstavila zaključno poročilo z naslovom “Towards a shared culture of architecture”.

Poročilo eksplicitno navaja tudi vlogo arhitekta v načrtovanju in potrebo po izvajanju javnih arhitekturnih natečajev.

“ Grajeno okolje oblikuje veliko različnih deležnikov, vključno z odločevalci, arhitekti, oblikovalci in načrtovalci. Velik del odgovornosti nosijo prav arhitekti, saj imajo največkrat osrednjo vlogo na vseh stopnjah prostorskega razvoja in pogosto te procese tudi vodijo. Arhitekti in oblikovalci delujejo kot posredniki med različnimi področji dela in strokovnim znanjem, kot so inženirstvo, tehnologija, gradbene in družbene vede. Arhitekti so usposobljeni, da s svojim znanjem, izkušnjami in zmogljivostmi vrednotijo grajeno okolje in opredeljujejo kvalitativne cilje njegovega razvoja. Poleg jasne vizije in vodilne vloge arhitektov, imajo vse zainteresirane strani - zlasti javni, prav tako pa tudi zasebni sektor - odgovornost, da po svojih najboljših močeh zagotovijo najvišjo stopnjo prostorske kvalitete.”

Towards a shared culture of architecture (angleško) >>

Resolucija Sveta EU o kvalitetni arhitekturi v urbanem in ruralnem okolju

Evropska unija je prepoznala arhitekturo kot tipičen primer horizontalnega značaja kulture, ki ni vključen zgolj v kulturno politiko, temveč v več javnih politik. Države so zavezane upoštevati arhitekturo in njeno kulturno razsežnost ter posebne značilnosti pri vseh zadevnih politikah, predvsem pri politikah v zvezi z gospodarsko in socialno kohezijo, trajnostnim razvojem in izobraževanjem.

Resolucija je bila sprejeta že leta 2001 in predstavlja predhodnico kasnejšim evropskim zavezam za skrb za kvalitetno arhitekturo in grajeno okolje, kot je npr. Davoška deklaracija.

“Arhitektura je temeljna značilnost zgodovine, kulture in življenja vseh naših držav; predstavlja ključno sredstvo umetniškega izražanja v vsakdanjem življenju državljanov in dediščino jutrišnjega dne.”

Resolucija Sveta EU o kvalitetni arhitekturi in urbanem in ruralnem okolju (angleško) >>

Center zračne kontrole Slovenije
Brnik
Sadar + Vuga d.o.o.
Jurij Sadar, Boštjan Vuga, Tomaž Krištof, Aleksandar Lalić, Miha Čebulj, Špela Štern
Projekt 2012, izvedba 2013
Zlati svinčnik ZAPS 2013, Plečnikova medalja 2014, Archmarathon award 2014 - transport, Iconic awards 2013
Foto Miran Kambič

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI

DOKUMENTI