Nastajanje projektantskega oligopola

Pod parolo boja proti monopolu stroke se je zgradil sistem, ki bo v nekaj letih vzpostavil oligopol peščice velikih birojev in inženiringov, projektantsko superligo.

Z novim gradbenim zakonom je na prvi pogled gradbenim inženirjem v navezi z zdajšnjo oblastjo uspel pogrom nad arhitekturo, ki bo še leta zastrupljal ozracje med obema strokama. Vendar poraženec novega zakona ni zgolj arhitekturna, ampak tudi velika večina gradbene stroke.

Ključen boj pri nastajanju zakona se je odvijal pri vprašanju, kdo si bo prisvajal reference in pridobival prihodnje posle. Pod parolo boja proti monopolu stroke se je zgradil sistem, ki bo v nekaj letih vzpostavil oligopol peščice velikih birojev in inženiringov, projektantsko superligo.

Veljavni zakon zahteva, da je vodja projekta strokovnjak tiste stroke, katere vsebina glede na vrsto objekta prevladuje. Ureditev, ki je zdaj napadana kot »monopol stroke«, je predvidevala, da mora arhitekt biti vodja projektiranja vrtca ali stanovanjske stavbe, gradbeni inženir vodja projektiranja avtoceste ali viadukta in inženir elektrotehnike vodja projektiranja daljnovodov.

Z novim zakonom se ta sistem ruši. Zakaj?

Zdajšnja ureditev ne ustreza velikim projektantskim podjetjem, ki združujejo arhitekte in inženirje različnih strok, vodi pa jih inženir. Če mora vlogo vodje projekta za stavbo prevzeti eden izmed zaposlenih arhitektov, podjetje ostane brez vseh referenc za projektiranje stavb, ko ta arhitekt odide. Zato je v naravnem poslovnem interesu lastnika podjetja, da se sam vpiše kot vodja vseh projektov, čeprav vseh naenkrat ne more voditi in jih v resnici vodijo drugi. Zakonodaja ga pri tem ne sme omejevati z določanjem stroke vodje projekta glede na vrsto objekta, saj podjetje načrtuje različne objekte, lastnik pa pripada le eni stroki. Le brez te omejitve si bo lahko zagotovil, da bodo vse reference ostale njemu.

Drug trd oreh so javni arhitekturni natečaji, s katerimi se projektiranje večjih javnih objektov preda biroju, ki pripravi najboljšo projektantsko rešitev za objekt. Na natečajih praviloma zmagujejo manjši specialistični arhitekturni ali krajinsko-arhitekturni biroji. Nadomestilo za natečaje so klasični javni razpisi. Ker na njih naročnik ne pridobi že vnaprej izdelanih projektantskih rešitev, se pred nekompetentnimi ponudniki lahko zavaruje le z dvigom zahtevanih referenc, kar ustreza velikim multidisciplinarnim birojem. Zato se ne gre čuditi močnemu lobiranju za odpravo obveznosti arhitekturnih natečajev. S tem se bo konkurenčna tekma omejila, reference se bodo kopičile le pri določenih ponudnikih.

Računati je, da bo v nekaj letih zadosti referenc za projektiranje šol, vrtcev, poslovnih stavb ali stanovanjskih blokov imelo le še pet ali šest največjih birojev v Sloveniji. Takrat bodo gradbeni inženirji, lastniki manjših ali srednje velikih birojev, ugotovili, da so poraženci novega zakona tudi oni sami. Samostojni arhitekti, s katerimi so stavbe projektirali doslej, jih ne bodo več vabili k sodelovanju, saj bodo tudi oni ostali brez večjih projektov. Veliki biroji pa že imajo zaposlene svoje gradbene inženirje in bodo delo opravili sami. Sčasoma bodo morali mnogi izmed manjših projektantov ugasniti svoje biroje in se zaposliti pri velikih.

Novi gradbeni zakon bo tako ustoličil superligo petih ali šestih projektantskih oligopolistov. Kaj to pomeni za trg projektantskih storitev, verjetno ni treba posebej predstavljati. Pred kratkim je bil objavljen klasičen javni razpis za večmilijonski posel projektiranja glavnega ljubljanskega kolodvora. Če bi bil objavljen arhitekturni natečaj, bi se ga udeležilo vsaj 15 udeležencev (rekorder je natečaj za NUK 2 s 120 udeleženci). A ker je šlo za klasičen razpis, sta se ga zaradi visokih vstopnih pogojev lahko udeležila zgolj dva.

Specialistična in multidisciplinarna projektantska podjetja

Dobra arhitekturna produkcija je odvisna od dobro delujočega trga projektantskih podjetij. Za razvoj stroke je potrebno sobivanje različnih oblik organiziranja projektantskih podjetij. Manjši in srednje veliki specialistični (arhitekturni, krajinski arhitekturni ali inženirski) biroji predstavljajo jedro razvoja stroke, predvsem v smislu kvalitetnega arhitekturnega in krajinskoarhitekturnega ustvarjanja, predstavljajo tudi agilnejši del trga. Večja multidisciplinarna projektantska podjetja pa so celotni stroki merilo za profesionalizacijo storitev, tehnično usposobljenost in zanesljivost za investitorje, sposobni pa so prevzeti tudi največje naloge, kot je v zadnjem času bilo projektiranje drugega tira.

Dober gradbeni zakon bi moral vzdrževati ravnovesje med vsemi oblikami organiziranja projektantskih podjetij, ter omogočati prehajanje med njimi (torej organsko rast manjših). Zakon, ki bi preferiral zgolj enega izmed načinov organiziranja projektantskih podjetij, je za stroko dolgoročno slab zakon.

PRIMERJAVA RAZLIČNIH TIPOV birojev

MANJŠI BIROJI

SREDNJE VELIKI BIROJI

VELIKI BIROJI

Specialistični
(arhitekturni ali krajinsko arhitekturni)

(Multidisciplinarni)

1-5

sodelavcev

6-25

sodelavcev

26-250

sodelavcev

ZMAGE NA ARHITEKTURNIH NATEČAJIH

46

79

3

PREJEMNIKI ZLATIH SVINČNIKOV ZAPS

31

60

1

PREJEMNIKI PLEČNIKOVIH ODLIČIJ ZA REALIZIRANA DELA

14

30

0

PREVLADUJOČ POSLOVNI MODEL

Prekarne oblike delovnih razmerij, nelegalna ali zgolj delno legalna programska oprema, nizke cene, nizka dodana vrednost za lastnike.

Prekarne oblike delovnih razmerij, delno tudi polne zaposlitve, legalna ali delno legalna programska oprema, srednje cene, srednja dodana vrednost za lastnike.

Polno zaposlen strokovni kader, v celoti legalna programska oprema, visoke cene, visoka dodana vrednost za lastnike.

Primerjava različnih tipov projektantskih podjetij nedvomno kaže, da se najkvalitetnejša arhitekturna produkcija izvaja v specialističnih arhitekturnih birojih. Kaže pa tudi na visoko ceno, ki jo za to plačajo sodelavci (in v primeru manjših birojev tudi lastniki) teh birojev. Kvalitetna arhitektura lahko nastane zgolj z veliko več vloženega dela, to pa ob nizkih cenah projektne dokumentacije celotno arhitekturno stroko sili v prekarne zaposlitve in neurejene delovne razmere.

Nov gradbeni zakon (GZ-1) bo preferiral velika projektantska podjetja, ki se bodo okrepila predvsem na račun srednje velikih. V ostalih segmentih trga pa bo zakon razmere še poslabšal. Zato je predvidevati, da bo prekarizacije in socialnih problemov dolgoročno še več.

Hiša na Golem
Ark arhitektura Krušec d.o.o.
Lena Krušec, Tomaž Krušec, Vid Kurinčič
Projekt 2013, izvedba 2015
Zlati svinčnik ZAPS 2016
Foto Miran Kambič

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI

DOKUMENTI

Nastajanje projektantskega oligopola

Specialistična in multidisciplinarna projektantska podjetja

PRIMERJAVA RAZLIČNIH TIPOV birojev

1-5

6-25

26-250

46

79

3

31

60

1

14

30

0