Pomanjkljive razlage ključnih zakonskih rešitev

Ključne spremembe gradbenega zakona so bile narejene v zadnjih dneh pred potrditvijo gradiva na Vladi RS, torej brez javne razprave in brez medresorske razprave (več o tem). Temu primerno umanjkajo tudi zadostne razlage predlaganih sprememb, njihovih vzrokov in njihovih posledic.

Poslovnik Državnega zbora določa, da mora predlog zakona obvezno vsebovati tudi obrazložitev predlaganih členov, uvod predloga zakona pa mora vključevati obvezne vsebine kot so na primer ocena stanja in razloge za sprejem zakona, cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona, oceno finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva in tako dalje.

Besedilo predloga GZ ta poglavja sicer vsebuje, a so vsebinsko prazna, brez podanih stališč do navedenih bistvenih sprememb. Prav tako teh sprememb ne pojasnjuje v obrazložitvi, v kateri je potrebno pojasniti vsebino in namen posameznih členov predloga zakona ter posledice in medsebojne povezave rešitev, ki jih vsebuje predlog zakona.

V nadaljevanju opozarjamo na nekaj ključnih sprememb, ki ostajajo brez obrazložitve same spremembe, brez obrazložitve razloga zanjo in tudi brez obrazložitve posledis spremembe.

1. SPREMEMBA SISTEMA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

Gre za eno večjih sprememb novega zakona, po kateri se sedanji vitek sistem ponovno birokratizira in postavlja na glavo. Zakon namesto sedanjih načrtov in vodilnih načrtov uvaja nepregleden sistem projektne dokumentacije, ki vsebuje načrte, prikaze, zbirne načrte, zbirne prikaze, načrte, ki so osnova za zbirne načrte, in prikaze, ki so osnova za zbirne prikaze. Več o tem.

Razlaga v uvodu:
“ uvede se zbirni načrt in njegovo izdelavo veže na pooblastila, ki izvirajo iz zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, “
Razlaga je pomanjkljiva in tudi neresnična. v 14. členu (2. odstavek) ni nikakršne vezave izdelave zbirnega načrta na pooblastila. Velja ravno nasprotno, katerikoli pooblaščeni strokovnjak lahko izdela zbirni načrt ali prikaz, ne glede na njegova pooblastila, ki izvirajo iz zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Razlaga v pojasnilih:
“ Zakon na novo uvaja pojem zbirnega načrta in zbirnega prikaza (ker v projektni dokumentaciji za gradbeno dovoljenje načrtov še ni) in določa, da je to dokumentacija, ki opredeljuje zbrane in usklajene vsebine projekta glede na namen uporabe objekta in raven obdelave dokumentacije. Definicija je podlaga za podrobnejšo ureditev v podzakonskem aktu. “
Tudi pojasnila ničesar ne razložijo, zapisan je zgolj splošni opis, ki je tudi v nasprotju s tretjo alinejo 2. odstavka 14. člena, ki samo enega izmed načrtov oz. prikazov izpostavlja kot osnovni načrt za zbirni načrt oz. prikaz.

Manjka:

Pojasnilo novega sistema;
Analiza stanja in pojasnilo razlogov, da se obstoječ sistem menja;
Pojasnilo posledic menjave obstoječega sistema;
Primerjava s tujimi zakonodajami;
Pojasnila glede prehodnega obdobja (sedanji sistem je bil uveden s prehodnim obdobjem, ki je trajalo dve leti in pol);

Opomba: Zakonu je priložen tudi pravilni o projektni dokumentaciji, vendar je z zakonom neusklajen in ne vsebuje pojmov, ki jih zakon uvaja na novo, tako da zmedo še poveča.

2. NOV UDELEŽENEC PRI PROJEKTIRANJU

Zakon uvaja novega udeleženca pri projektiranju z nazivom »Pooblaščeni strokovnjak, ki izdela načrt oziroma prikaz, ki je osnova za izdelavo zbirnega načrta oziroma prikaza« in nov načrt, poimenovan kot »načrt oziroma prikaz, ki je osnova za izdelavo zbirnega načrta oziroma prikaza« (3. alineja drugega odstavka 14. člena)

Gre torej za najpomembnejšo sestavino projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ki jo je pripravljavec predloga zakona moral na novo uvesti kot poseben pojem, da je lahko vodenje na silo ločil od projektiranja.

S tem je pooblaščenega strokovnjaka, ki bo dejansko zasnoval objekt in dejansko vodil projektiranje, ločil od drugega pooblaščenega strokovnjaka, ki bo temu prejšnjemu le naročil naj vodi projektiranje. Zato pa v predlogu tudi piše da vodja projektiranja »Vodi izdelavo projektne dokumentacije«, ne pa da vodi projektiranje.

Razlaga v uvodu:
Ta sprememba v celotnem besedilu uvoda ni nikjer omenjena.

Razlaga v obrazložitvi:
»Naloga projektanta je tudi, da zagotovi sodelovanje pooblaščenega strokovnjaka, ki glede na pooblastila, ki mu jih daje ZAID, izdela načrt oziroma prikaz, ki je osnova za izdelavo zbirnega načrta oziroma prikaza.«
Zgornje besedilo je le ponovljen zapis predloga iz besedila zakona, ne pa obrazložitev tega
predloga.

Manjka:

Pojasnilo vloge novega udeleženca pri projektiranju
Analiza stanja in pojasnilo razlogov, da se obstoječ sistem menja;
Pojasnilo posledic menjave obstoječega sistema;
Primerjava s tujimi zakonodajami;

3. ZAMIK UVEDBE SISTEMA E-GRADITEV

V skladu s sedanjim gradbenim zakonom (GZ) in bi se sistem e-graditev moral vzpostaviti dne 1. januarja 2021, torej v času sedanje ekipe MOP. Namesto tega je MOP pripravil nov gradbeni zakon (GZ-1), ki uvedbo sistema e-graditev zamika za tri leta, do 1. januarja 2024. Več o tem.

Razlaga v uvodu (poglavje Finančne posledice):
“ S tem zakonom se zmanjšuje število odločitev in uvaja elektronsko poslovanje preko storitev prostorskega informacijskega sistema (eGraditev). “
Razlaga je neresnična. Elektronsko poslovanje je uvedel že obstoječ gradbeni zakon (GZ), s predlogom novega gradbenega zakona pa se njegova uvedba zamika za tri leta.

Manjka:

Pojasnilo, da se z novim zakonom e-graditev zamika za tri leta;
Pojasnilo razlogov za zamik uvedbe e-graditve;
Pojasnilo finančnih in drugih posledic zamika uvedbe e-graditve;

Opomba: sistem e-graditev je že pripravljen, razlog za zamik njegove uvedbe pa je spreminjanje sistema projektne dokumentacije. Več o tem.

4. OBVEZNA UPORABA BIM ORODIJ ZA PROJEKTIRANJE

Predlog zakona uvaja obvezno izdelavo projektne dokumentacije za nekatere objekte s
pomočjo informacijsko podprtega projektiranja oziroma z uporabo BIM orodij. Uvaja ga na način, da bo BIM projektiranje obvezno tudi v primerih, ko gre za prenove ali rekonstrukcije. Standardizacija BIM v Sloveniji še ne obstaja.

»Projektna dokumentacija za objekte iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona se izdela s
pomočjo informacijsko podprtega projektiranja (BIM orodja).« (deveti odstavek 39. člena)

Razlaga v uvodu:
Ta sprememba v celotnem besedilu uvoda ni nikjer omenjena.

Razlaga v obrazložitvi:
»Da bi sledil napredku na področju digitalizacije, zakon predvideva izdelavo projektne dokumentacije za objekte iz četrtega odstavka 9. člena gradbenega zakona s pomočjo informacijsko podprtega projektiranja (BIM orodja).«
Zgornji odstavek težko sprejmemo kot zadotno obrazložitev tako pomembne zahteve.

Manjka:

Analiza stanja, predvsem pripravljenosti projektantskih in gradbenih podjetij na uporabo BIM orodij;
Resnejša obrazložitev razlogov za takšno spremembo.
Analiza finančnih in drugih posledic uvedbe obvezne uporabe BIM orodij;

5. SPREMEMBA VSEBINE DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE

Predlog zakona ponovno spreminja vsebino projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. »Projektna dokumentacija za pridobitev projektnih in drugih pogojev ter projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja vsebuje zbirni prikaz ter arhitekturne, gradbenotehnične oziroma krajinsko arhitekturne prikaze, glede na namen objekta.« (peti odstavek 39. člena)

Tudi pri tej spremembi ni jasna potreba po spreminjanju pravkar na novo uvedenega in
dobro delujočega sistema. Obenem je člen zelo konfuzen: dokumentacija za gradbeno dovoljenje bo vsebovala arhitekturne, gradbenotehnične in krajinsko arhitekturne prikaze, poleg tega pa še zbirne prikaze, ki bodo povzetek prej naštetih prikazov?

Razlaga v uvodu:
Ta sprememba v celotnem besedilu uvoda ni nikjer omenjena.

Razlaga v obrazložitvi:
Ta sprememba v obrazložitvi 39. člena ni pojasnjena.

Manjka:

Kakršnakoli obrazložitev;
Analiza stanja in pojasnilo razlogov, da se obstoječ sistem menja;
Pojasnila glede prehodnega obdobja (sedanji sistem je bil uveden s prehodnim obdobjem, ki je trajalo dve leti in pol);

Kompaktna kraška hiša
Vrhovlje
Dekleva Gregorič arhitekti d.o.o.
Aljoša Dekleva,Tina Gregorič, Lea Kovič, Vid Zabel
Projekt 2012, izvedba 2014
Foto Janez Marolt

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2