KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)


© 2021 ZAPS


UVOD

Bela knjiga
Stališče ZAPS do GZ-1

NAČELA

Osnovna načela
Smisel regulacije stroke
Vloga vodje projektiranja
Arhitekturne politike
Poklic arhitekta v pravnem redu EU

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

Birokratizacija projektiranja
Neenakopravnost strok 
Uravnilovka strokovnih kompetenc
Pomanjkljiva zaščita investitorjev
Manjša varnost objektov
Permanentna prehodna obdobja

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

Zmanjševanje vloge arhitektov
Izogibanje arhitektom po GZ-1
Gradbeni inženirji arhitekture
Arhitektura brez arhitektov
Izbris arhitektov kot vodij del
Izkušnje iz preteklosti
Čemu se odpovedujemo, ko se odpovedujemo arhitekturi?

DRUGE SLABOSTI GZ-1

Zamik uvedbe e-graditve
Prepoved vodenja gradenj za arhitekte
Težave gradbenih izvajalcev
Nastajanje projektantskega oligopola
Nepriporočene metode
Prenormirano uvajanje BIM

NASTAJANJE ZAKONA

Netransparenten zakon
Korupcijska tveganja pri pripravi predloga zakona
Neenakopravna obravnava stališč
Pomanjkljive razlage

MEDIJSKI RAZMISLEKI

Besedila ključnih člankov
Povezave do ostalih člankov
Korupcijska afera
RTV prispevki
Arhitekti v Državnem zboru

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

Popravki GZ-1
Načela za GZ-2
Vodja projektiranja v GZ-2
Primerljiva tuja zakonodaja

Evropska perspektiva

ARHITEKTURNI NATEČAJI

Apel za ohranitev natečajev
Kadar gradimo dobro, gradimo z javnimi arhitekturnimi natečaji
Pomembnejši natečajni projekti
Izjave o arhitekturnih natečajih

DOKUMENTI

Analize ZAPS za gradbeni zakon
Dopisi ZAPS
Pojasnilo MOP (prevladujoča stroka)
Davoška deklaracija
Novi evropski Bauhaus
Besedila zakonov (GZ, GZ-1)




Mark

Permanentna prehodna obdobja gradbene zakonodaje


Kako bo nov gradbeni zakon povzročil novo zmedo na upravnih enotah in ponovno podaljšanje čakanja na gradbena dovoljenja.


Resne države le redko spreminjajo gradbeno zakonodajo in še takrat uvajajo le minimalne popravke. Sistem gradbene zakonodaje, ki se desetletja občutno ne spreminja, pomeni stabilno okolje za delo in razvoj vseh udeležencev pri graditvi objektov. Kaj se zgodi ob radikalnejših spremembah, smo videli po letu 2018, ko smo namesto starega ZGO-1 dobili nov gradbeni zakon. Številni investitorji, izvajalci, projektanti in upravni organi so potrebovali več kot dve leti za prilagajanje novemu sistemu in večina jih še zdaj uporablja izraze iz stare zakonodaje. Državi pa še do danes ni uspelo pripraviti vseh podzakonskih aktov za polno delovanje zakona.

Po uveljavitvi novega zakona leta 2018 so zamude pri upravnih postopkih, predvsem pa pri izdajanju gradbenih dovoljenj, začele skokovito naraščati. Danes na marsikateri upravni enoti gradbenega dovoljenja ni mogoče dobiti prej kot v letu dni, številni postopki obtičijo tudi za dve leti. Projektanti krivijo počasnost upravnih enot, upravne enote pa nepopolnost oddanih projektov. Vendar sta zamuda in nepopolna dokumentacija neizogibna posledica prilagajanja spremembi gradbene zakonodaje.

Pomemben del gradbene zakonodaje, ki se najbolj izrazi prav v postopkih gradbenih dovoljenj, je sistem ureditve projektne dokumentacije. Ob spremembi leta 2018 se je prejšnji sistem postavil na glavo: odpravile so se faze IDZ, IDP in PGD, uvedli fazi IZP in DGD, odpravila se je vodilna mapa, uvedel se je vodilni načrt, pri čemer gre, kljub podobnemu imenu, za vsebinsko povsem različni stvari. Za kako velike spremembe gre, kaže dejstvo, da je uvajalno obdobje novega zakona trajalo le pol leta, prehodno obdobje pravilnika o projektni dokumentaciji pa kar dve leti in pol!

Prehodno obdobje novega sistema je po dveh letih in pol bilo končano šele januarja letos. Vsi udeleženci pri načrtovanju in graditvi objektov smo se nanj končno nekoliko navadili, tudi zamude na upravnih enotah so se počasi začele zmanjševati. Pametna oblast bi takšen sistem pustila čim dlje nedotaknjen, da se zgodba z množičnimi zastoji na upravnih enotah hitro ne ponovi.

Vendar pa predlog spremembe gradbenega zakona, ki ga je vlada pravkar potrdila, spet postavlja sistem projektne dokumentacije na glavo. Vodilni načrt se po samo treh letih odpravlja, uvajata se nova eksperimenta, zbirna mapa in zbirni prikaz. Nihče še ne ve, kaj bo to, a z novim sistemom bo prišlo novo prehodno obdobje, z njim pa zagotovo novi zastoji pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.

Uvajalna in prehodna obdobja trajajo bistveno dlje kot obdobja polne veljave gradbenega zakona in pravilnika o projektni dokumentaciji.

Namesto stabilnega okolja gradbene zakonodaje smo pri nas v permanentnem prilagajanju projektantov, izvajalcev in investitorjev vedno novim zakonskim preobratom. Prehodna obdobja trajajo bistveno dlje kot obdobja polne veljave zakona in pravilnika. Ob vse hitrejših spremembah sistema projektne dokumentacije smo projektanti vse bolj podobni osnovnošolcem, ki se morajo vsako leto na pamet naučiti novo pesmico. Novi zakon bo prinesel novo zmedo na upravnih enotah, nove birokratske ovire in ogromno škodo investitorjem, ki se jim bo čakanje na pridobitev gradbenega dovoljenja spet podaljšalo v nedogled.

Obljuba, da bo po novem zakonu za najlažje primere možno gradbeno dovoljenje dobiti že v mesecu dni, je zato zgolj slab piar nekoga, ki z realnimi tegobami investitorjev in projektantov nima veliko stika. Če kdo misli, da ni tako, naj odgovori na naslednje preprosto vprašanje: »Če stari zakon obljublja gradbeno dovoljenje v dveh mesecih, novi pa ga obljublja v enem, kako dolgo bo po novem zakonu na gradbeno dovoljenje v resnici čakal investitor, ki po starem zakonu v resnici čaka dve leti?«



Besedilo je bilo prvič objavljeno kot kolumna v reviji Minerali & gradnja dne 8. 6. 2021. Avtor kolumne je Tomaž Krištof. Objavljeno z dovoljenjem avtorja.



Wellness Plesnik
Logarska dolina
Dean Lah, Milan Tomac, Nuša Završnik Šilec, Peter Sovinck
Projekt 2015, izvedba 2017
Nagrade: Luxury Boutique Hotel of the Year, Architizer A+ Awards, Health Care & Wellness,...
Foto Miran Kambič