KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1
Pomanjkljiva zaščita investitorjev
Ena poglavitnih funkcij regulacije strok, še posebej regulacije funkcije vodje projektiranja, je zaščita tistih investitorjev, ki sami nimajo zadosti strokovnega znanja, da bi poznali proces projektiranja in razumeli, komu je potrebno zaupati načrtovanje gradnje.
V Sloveniji je letno izdanih okrog 6.000 gradbenih dovoljenj za stavbe, največ za enodružinske hiše. Te običajno predstavljajo edino gradbeno investicijo naročnika v življenju. Ni možno pričakovati, da bodo zasebni investitorji, ki se gradnje lotevajo prvič in tudi edinokrat v življenju, vnaprej poznali celoten proces in tudi vedeli, katere strokovnjake morajo povabiti k projektiranju.
Število gradbenih dovoljenj, izdanih za stavbe v letu 2019 (vir: Statistični urad RS)
- Vseh gradbenih dovoljenj: 6.154
-
Gradbenih dovoljenj za pravne osebe: 861
-
Gradbenih dovoljenj za fizične osebe: 5.293
-
Od tega za enodružinske hiše: 2.170
Gre za laične investitorje, ki bi jih zakon moral ščititi. V kolikor se bo funkcija vodje projektiranja deregulirala, kot je to predlagano z novim zakonom, pa bodo vsi ti zasebni naročniki prepuščeni špekulantom, zavajajočemu oglaševanju in projektom, izdelanim s strani nekompetentnih strokovnjakov. Tega je že sedaj precej, po novem pa bo celo legalizirano.
Trg projektantskih storitev ne more delovati brez zadostne regulacije, saj investitorji v večini primerov nimajo zadostnega znanja, da bi presojali, katere kompetentne strokovnjake potrebujejo. Ukiniti regulacijo vodje projektiranja je podobno, kot če bi v zdravstvu ukinili splošne zdravnike in bi se ljudje morali sami odločati, kateri specialist je kompetenten za njihovo težavo, na primer, bolečine v prsnem košu. Kardiolog? Onkolog? Pulmolog? Arhitekt? Gradbeni inženir? Inženir strojništva? Pač tisti, ki na svoji spletni strani ponuja največ in ima najnižjo ceno.
Več o tem v poglavju Gradbeni inženirji arhitekture.
Preberite tudi analizo Trg arhitekturnih storitev kot trg limon.
Težave javnih investitorjev pri naročanju projektiranja
Četudi so najranljivejša skupina zasebni investitorji, ki gradijo lastno družinsko hišo kot edino gradbeno investicijo in hkrati tudi največjo investicijo v življenju nasploh, pa bodo v primeru sprejema GZ-1 imeli podobne težave pri naročanju projektantskih storitev tudi javni investitorji.
Manjše občine imajo zelo redko strokovni kader, ki se v zadostni meri spozna na naročanje storitev projektiranja, saj le redko naročajo projektno dokumentacijo za večje gradnje, ki v primeru manjših občin običajno pomenijo šole, vrtce ali občinske stavbe. Takšne občine bodo v primeru deregulacije funkcije vodje projektiranja ostale brez zakonske zaščite pri naročanju projektne dokumentacije, zaradi pomanjkanja izkušenj pa se jim bo pogosto dogajalo, da bodo na javnih razpisih načrtovanje vrtca ali šole namesto arhitektu predale inženirju strojništva, elektrotehnike ali gradbeništva.
Argument ministrstva za okolje in prostor, ki smo ga slišali že večkrat v pisarnah MOP, se glasi: »Res je, po novem bo lahko projekt za vrtec vodil tudi inženir gradbeništva ali strojništva. Vendar bo rezultat tako slab, da ta inženir ne bo dobil za projektiranje nobenega vrtca več«. Tudi če odmislimo neodgovornost takšnega razmišljanja (zakon ne bi smel delovanju trga dati prednost pred kvalitetnim bivalnim okoljem), argument že v osnovi ne drži. Tudi če bo rezultat slab, bo vodja projektiranja iz tega rezultata pridobil referenco in se bo lahko prijavil na razpise za izdelavo projektne dokumentacije v vseh ostalih občinah.
Stanovanjska hiša Trebče
Studio Abiro d.o.o.
Matej Blenkuš, Katja Cimperman, Anja Cvetrežnik
Projekt 2012, izvedba 2017
Plečnikova medalja 2018
Foto Miran Kambič