Netransparentna priprava zakona

Ključne konceptualne spremembe zakona so bile narejene po zaključeni javni razpravi, torej brez preverjanja rešitev v javnosti, večina njih pa tudi po že zaključeni medresorski razpravi. Del rešitev predstavlja popolnoma novo materijo zakona, ki v nobeni obliki (rešitvi) ni bila del javne razprave. Laična in strokovna javnost glede teh rešitev ni imela možnosti izraziti svojih stališč, večino pa je spoznala šele po tem, ko je predlog besedila zakona že bil sprejet na Vladi RS.

1. Ukinjanje zahtevane strokovnosti za vodjo projektiranja (14. člen)

Predlog zakona, ki je bil v javni obravnavi, je zahteval, da je vodja projektiranja za stavbe praviloma pooblaščeni arhitekt, za gradbeno inženirske objekte pa praviloma pooblaščeni inženir primerne stroke. Gre za konkretizacijo prejšnjega zakona, po katerem je vodja projektiranja pooblaščeni arhitekt ali inženir iz stroke, ki glede na namen objekta prevladuje.

Predlog zakona, ki je bil poslan v medresorsko razpravo, pa vodenje projektiranja ureja na način, da stroka vodje projektiranja ni več pomembna. To pomeni veliko konceptualno spremembo zakona in močan zasuk v smer deregulacije poklicev, povezanih z načrtovanjem objektov, na katero zainteresirana javnost ni mogla dati pripomb.

Sprejeta rešitev ni bila preverjena z javno obravnavo, v besedilo predloga zakona je bila vnesena tik pred začetkom medresorske obravnave.

2. Ponovno preprečevanje možnosti udeležbe arhitektov kot vodij gradnje (18. člen)

Predlog zakona, ki je bil v javni obravnavi, je pri udeležbi kot vodje gradnje vse stroke obravnaval enakopravno – vsaka stroka, ki ima pooblastilo za projektiranje objektov, ima tudi pooblastilo za vodenje gradnje. Takšen je bil tudi predlog zakona v medresorski obravnavi.

V končnem besedilu predloga zakona pa so pristojnosti urejene na način, da pooblaščeni arhitekti in pooblaščeni krajinski arhitekti ne morejo voditi gradnje, oziroma na način, da gradnjo lahko vodijo izključno predstavniki strok, ki jih zastopa IZS. Gre za veliko spremembo, ki lahko v prihodnjih letih naredila ogromno škodo gospodarstvu, saj je v prihajajočih generacijah premalo študentov gradbeništva, ki bi lahko pokrili vse zahteve slovenske gradbene industrije za vodje gradnje, s čemer bodo v izraziti prednosti tuje gradbene firme, na kar smo večkrat opozarjali.

Sprejeta rešitev ni bila preverjena niti z javno in niti z medresorsko obravnavo, v besedilo predloga zakona je bila vnesena tik pred potrditvijo predloga zakona na vladi.

3. Spreminjanje sistema projektne dokumentacije (3., 14., 39. člen)

Predlog spremembe zakona, ki je bil v javni razpravi, ni posegal v sistem projektne dokumentacije. Ohranjal se je vodilni načrt, faze IZP, DGD in PZI. V sistem se ni posegalo z razlogom – eden izmed vzrokov velikega podaljšanja čakanja na gradbeno dovoljenje po uveljavitvi sedanjega zakona je prav dolgo prilagajanje vseh vpletenih na nov sistem projektne dokumentacije, ki ga je uvedel GZ leta 2018.

Besedilo predloga zakona, ki ga je sprejela Vlada RS, pa sistem projektne dokumentacije ponovno obrača na glavo – ukinja se vodilni načrt, uvajajo se zbirni načrt in zbirni prikazi. Sprememba, ki bi bo privedla do novih zastojev v upravnih postopkih, ni bila preverjena niti v javni in niti v medresorski obravnavi, v besedilo predloga zakona je bila vnesena tik pred sprejetjem na Vladi RS.

Sprejeta rešitev ni bila preverjena niti z javno in niti z medresorsko obravnavo, v besedilo predloga zakona je bila vnesena tik pred potrditvijo predloga zakona na vladi.

4. Ureditev manjših rekonstrukcij (7. člen)

Predlog zakona uvaja manjše rekonstrukcije, za katere ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. V predlogu zakona v javni razpravi je za primere manjših rekonstrukcij investitor moral na upravni enoti prijaviti gradnjo, pri tem pa je bila potrebna tudi izjava, da se z manjšo rekonstrukcijo ne poslabšuje izpolnjevanje bistvenih zahtev.

V končnem besedilu predloga zakona pa za manjše rekonstrukcije ni potrebna prijava gradnje, kar pomeni, da posegi v konstrukcijo ne bodo evidentirani in kumulativni učinek prebojev v nosilni konstrukcij ne bo mogel biti preverjen. Poleg tega se v večini primerov manjše rekonstrukcije po novem izvajajo zgolj na podlagi mnenja pooblaščenega gradbenega inženirja, tudi če gre npr. za preboj požarne stene. Čeprav gre za podrobnosti, bodo te v praksi lahko imele zelo velik vpliv na varnost ljudi.

Sprejeta rešitev ni bila preverjena niti z javno in niti z medresorsko obravnavo, v besedilo predloga zakona je bila vnesena tik pred potrditvijo predloga zakona na vladi.

5. Uvajanje obveznosti projektiranja v BIM (39. člen)

Predlog zakona v javni obravnavi je enakovredno obravnaval načine izdelave projektne dokumentacije, torej v klasičnem načinu ali v BIM tehnologiji. Besedilo zakona, ki je bilo v javni obravnavi, tehnologije BIM ni niti omenjalo.

Končno besedilo predloga zakona pa za veliko skupino pomembnejših objektov (protokolarni objekti, objekti diplomatskih in konzularnih predstavništev, mnogi športni in kulturni objekti, itd) uvaja obveznost projektiranja v BIM tehnologiji. S tem je privilegirana peščica največjih birojev, ki to tehnologijo danes že obvlada, predvsem pa je sprememba ni premišljena, kot bi bila, če bi šla skozi javno in medresorsko obravnavo. BIM tehnologijo bo potrebno uporabiti tudi za prenove teh objektov ali manjše prizidave, pa tudi za objekte, kjer je takšna tehnologija nesmiselna.

Sprejeta rešitev ni bila preverjena niti z javno in niti z medresorsko obravnavo, v besedilo predloga zakona je bila vnesena tik pred potrditvijo predloga zakona na vladu.

Resolucija o normativnih dejavnosti

Državni zbor RS je novembra 2009 sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti (UL RS, št. 95/09), ki posebno pozornost posveča vključevanju javnosti v pripravo besedila predpisov, da sta s tem zagotovljena transparentnost in demokratičnost postopkov sprejemanja zakonov in drugih predpisov. S sodelovanjem strokovne in druge zainteresirane javnosti se zasledujejo cilji krepitve pravne države, zagotavljanja pravne varnosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zagotavljanje jasnosti, preglednosti, kakovosti in določnosti predpisov, uveljavljanje državljanske participacije in izvajanje presoje posledic predpisov.

Postopek izvajanja ključnih konceptualnih sprememb novega gradbenega zakona po zaključeni javni razpravi, brez sodelovanja strokovne in druge javnosti, z objavljenim napačnim besedilom predloga na strani e-demokracija po našem mnenju zelo verjetno predstavlja kršenje naslednjih načel Resolucije o normativni dejavnosti:

Načelo pravočasnosti: pravočasno obveščanje javnosti (strokovne, zainteresirane ali ciljne javnosti) in zagotavljanje razumnega časa za sodelovanje (pregled gradiv, pripravo predlogov, pripomb in mnenj);
Načelo odprtosti: omogočanje posredovanja pripomb in predlogov in mnenj v čim zgodnejši fazi priprave odločitev;
Načelo dostopnosti: dostopnost gradiv in strokovnih podlag, uporabljenih v pripravi odločitev;
Načelo odzivnosti: obveščanje sodelujočih o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb, predlogov in mnenj;
Načelo transparentnosti: zagotavljanje transparentnosti postopka s predstavitvijo vsebine urejanja ter ravni in postopka sprejemanja odločitev, načina in rokov sodelovanja, pripomb in predlogov in mnenj vseh udeležencev;

TEM Čatež
Jereb in Budja d.o.o.
Rok Jereb, Blaž Budja, Nina Majoranc
Natečaj 2017, realizacija 2018
Zlati svinčnik ZAPS 2018, Nagrada Prešernovega sklada 2021
Foto Blaž Budja

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI