Sum korupcijskega tveganja pri nastajanju predloga novega Gradbenega zakona

Portal 24ur.com je 12. 11. 2021 objavil prispevek “Nagrada ministra Vizjaka za glasove poslanca Simonoviča?“ novinarke Nike Kunaver, s katerim so razkrita nekatera ozadja nastajanja predloga novega Gradbenega zakona. Za kaj gre?

Opomba: besedilo je nastalo dne 12.11.2021 in upošteva zgolj dejstva, ki so bila razkrita do tega dne.

1. Ukinitev pravne službe MOP

Ministrstvo za okolje in prostor je vse do junija 2020 imelo lastno pravno službo (Služba za sistem okolja in prostora), ki je pripravljala tudi obstoječ Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Ker se oba zakona spreminjata, bi bilo pričakovati, da bo predloge sprememb pripravljala Služba za sistem okolja in prostora, ki je imela zelo kvalitetno kadrovsko sestavo in je tematiko tudi poznala v zadostni meri.

Minister Vizjak je namesto tega ob začetku priprave predlogov GZ-1 in ZUreP-3 razpustil Službo za sistem okolja in prostora, torej pravno službo ministrstva:

Akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ministrstvu za okolje in prostor (16.6.2020)

3. člen
Črta se 12. člen (Služba za sistem okolja in prostora).

Ukinil je tudi vseh 12 delovnih mest te službe, s čemer se ministrstvo odpove velikemu delu lastnega kadra, ki bi bil sposoben pripravljati predloge zakonov. Večina zaposlenih je sicer ostala na MOP, a so bili prerazporejeni na delovna mesta, kjer se predlogi zakonov ne pripravljajo. Del zaposlenih pa so tudi odšli iz MOP oziroma se upokojili.

Akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ministrstvu za okolje in prostor (16.6.2020)

11. člen
V Službi za sistem okolja in prostora se:

- ukine delovno mesto vodja službe (šifra 1582),

- ukine delovno mesto sekretar (šifra 1619),

- ukine delovno mesto sekretar (šifra 1620),

- ukine delovno mesto podsekretar (šifra 1169),

- ukine delovno mesto podsekretar (šifra 1385),

- ukine delovno mesto podsekretar (šifra 1621),

- ukine delovno mesto podsekretar (šifra 1622),

- ukine delovno mesto podsekretar (šifra 1623),

- ukine delovno mesto podsekretar (šifra 1624),

- ukine delovno mesto podsekretar (šifra 1625),

- ukine delovno mesto podsekretar (šifra 1626),

- ukine delovno mesto višji svetovalec (šifra 1628).

Ministrstvo za okolje in prostor je namesto zaupanja priprave predloga Gradbenega zakona lastnim uslužbencem za pravno pomoč najelo zunanjo odvetniško družbo. S tem je neposredno kršeno določilo Resolucije o deklarativni dejavnosti, ki jo je sprejel državni zbor, po kateri bi morala zakonodajne predloge pripravljati državna uprava sama:

Resolucija o deklarativni dejavnosti (ReNDej, Uradni list RS, št. 95/09)

IV. IZHODIŠČA IN NAČELA ZA PRIPRAVO PREDPISOV

Pripravo predpisov je treba v celoti zaupati javnim uslužbencem, ki morajo imeti najboljši pregled nad stanjem na svojem področju, znati predlagati primerne, strokovno utemeljene rešitve, obvladati pravila nomotehnike in skrbeti za uspešno izvedbo in spremljanje sprejetih predpisov.

Priprava zakonov v državni upravi je še posebej pomembna zato, ker se s tem predlagatelj zakona izogne korupcijskim tveganjem in konfliktom interesov pri tako občutljivi materiji, kot je priprava zakonodaje.

Resolucija o deklarativni dejavnosti pa je z razpustitvijo Službe za sistem okolja in prostora kršena tudi v delu, ki govori o usposobljenosti ministrstva:

Resolucija o deklarativni dejavnosti (ReNDej,Uradni list RS, št. 95/09)

V. PRIPRAVA PREDPISOV
Priprava oziroma sprejemanje predpisov je poglavitna naloga državne uprave, torej ministrstev. Zato morajo biti ministrstva kadrovsko in tehnično usposobljena spremljati in urejati področja, za katera so ustanovljena.

Kadrovska usposobljenost in lastna priprava predlogov zakonov je pomembna tudi zato, da se znanje ohranja pri ministrstvu, saj mora to v nadaljevanju pripraviti tudi podzakonske akte, pravilnike in je pristojno za tolmačenje zakonov. Ministrstvo naj ne bi za vsako razlago zakonov najemalo zunanje odvetniške družbe.

2. Naročilo priprave Gradbenega zakona odvetniški družbi

Minister Vizjak se je za pomoč pri pripravi predlogov GZ-1 in ZUreP-3 naslonil na zunanjega izvajalca. Izbrana je družba Neffat, ki sicer po navedbah na lastni spletni strani (12.11.2021) nima referenc s področja gradbene in prostorske zakonodaje, prav tako pa še nima nobene reference pri pisanju predpisov nasploh.

Pogodba MOP – Neffat (22.5.2020)

1. člen

Naročnik odda, izvajalec pa prevzame v izdelavo naslednjo nalogo:

»Pravna podpora v zvezi s prlpravo sprememb zakonsklh predpisov iz delovnega 'področja Ministrstva za okolje in prostor (MOP) na področju prostora In graditve«

3. člen

lzvajalec in naročnik se dogovorita, da bo izvajalec za naročnika zagotavljal pravno podporo, zlasti:

- pravni pregled predloženih gradiv, predlogov in osnutkov predlaganih predpisov in priprava pisnega mnenja o predloženih gradivih,

- pravno pomoč pri pripravi zakonodajnlh resitev,

- priprava pravnih mnenj in osnutkov posameznih členov zakona na podlagi zaprosila ministrstva,

- sodelovanje pri (medresorskem in drugem) usklajevanju predlaganih sprememb in dopolnitev do njihovega sprejema v DZ.

Pravna podpora pri pripravi Gradbenega zakona mora vključevati tudi sodelovanje s strokovnjaki iz upravnih enot, ki izdajajo gradbena dovoljenja.

Zelo nenavadno je, da Ministrstvo razpusti lastno pravno službo in pripravo zakona prepusti zunanji odvetniški družbi, še bolj nenavadno pa je, da izbere odvetniško družbo brez izkušenj iz področja zakona in brez izkušenj s pripravo predpisov nasploh.

3. KJE JE NASTAJAL PREDLOG ZAKONA, ki PRIVILEGIRA GRADBENO STROKO IN DEPRIVILEGIRA ARHITEKTURNO?

MOP je za pomoč pri pripravi GZ-1 najelo družbo Neffat o.d. d.o.o., ki jo vodi Domen Neffat. Družba Neffat deluje v prostorih na Miklošičevi 18, kjer deluje tudi družba Nebra d.o.o., ki jo vodita Branka in Milan Neffat, starša Domna Neffata. Gre torej za družinsko močno povezani družbi.

Družba Nebra d.o.o. je na Inženirski zbornici Slovenije vpisana v imenik inženirskih podjetij, Milan Neffat pa je pri Inženirski zbornici Slovenije vpisan v imenik pooblaščenih gradbenih inženirjev.

Imenik pooblaščenih inženirjev IZS
Milan Neffat, univ. dipl. inž. grad., IZS G-1292, Nebra d.o.o.
Pooblaščeni inženir (projektiranje, nadzor nad gradnjo zahtevnega, manj zahtevnega, nezahtevnega objekta in posameznimi deli ter vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta, vodenje posameznih del na zahtevnih in manj zahtevnih objektih, vodenje gradnje nezahtevnega objekta)

https://www.izs.si/imenik/pooblasceni-inzenirji/?person=17931

Imenik inženirskih podjetij IZS
Nebra d.o.o., projektivno podjetje, Milan Neffat

https://www.izs.si/imenik/podjetja/?company=596

Domnevamo lahko torej, da je Gradbeni zakon, ki privilegira gradbeno inženirsko stroko in deprivilegira arhitekturno stroko, nastajal v prostorih gradbeno inženirskega podjetja, ki bo od tega zakona lahko imelo neposredno poslovno korist.

Ministrstvo za okolje in prostor tudi sicer intenzivno sodeluje s podjetjem Nebra d.o.o., predvsem pri pripravi predavanj o gradbeni zakonodaji. Ne le, da ima s tem podjetje Nebra konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji, ki organizirajo predavanja, MOP pošilja tudi lasten kader predavati na Nebro.

Izobraževanja Nebra d.o.o.

Spletni seminar »Novela Stanovanjskega zakona«
17.11.2021
Predavatelja: Anita Hočevar Frantar (MOP), Gordana Ljubič (Planera d.o.o.)
https://www.nebra.si/izobrazevanje?id=717

Kotizacija: 231,80 € z DDV za vsakega udeleženca

Spletni seminar »Gradbeni zakon: Zagotavljanje bistvenih zahtev«
24.11.2021
Predavatelja: Gordana Ljubič (Planera d.o.o.), Saša Galonja (MOP)

https://www.nebra.si/izobrazevanje?id=713
Kotizacija: 203,74 € z DDV za vsakega udeleženca

Spletni seminar »Prostorsko informacijski sistem ter uporaba avdio video tehnik v postopkih GZ-1 in ZUreP-3«
9.11.2021
Predavatelji: Georgi Bangiev, Jurij Mlinar, Barbara Radovan, Sandi Rutar, Saša Galonja (vsi MOP)
https://www.nebra.si/izobrazevanje?id=707
Kotizacija: 73,10 € z DDV za vsakega udeleženca

Ni verjetno, da ob takšnem sodelovanju MOP ne bi poznal povezave med družbama Neffat in Nebra.

4. Kakšne poslovne koristi GZ-1 prinaša inženirskim družbam in pooblaščenim gradbenim inženirjem?

Inženirske družbe bodo lahko po novem prevzemale projektiranje stavb (vrtcev, domov za ostarele, javnih in stanovanjskih stavb) tudi če med zaposlenimi nimajo arhitektov.
Pooblaščeni inženirji bodo lahko prevzemalo vlogo vodij projektiranja za stavbe.
Pooblaščeni inženirji bodo lahko projekte za stavbe pripeljali do gradbenega dovoljenja popolnoma brez sodelovanja arhitektov. Ker je večina arhitekturnih lastnosti stavb (umestitev, gabariti, oblika, tlorisi in razporeditev prostorov, podoba) določenih že z gradbenim dovoljenjem, navedeno pomeni, da bodo lahko inženirji opravljali delo arhitektov.
Gradbeni inženirji bodo v večini primerov edina pristojna stroka za manjše rekonstrukcije, to so posegi v obstoječe stavbe, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. S tem ni bila povožena le arhitekturna, ampak tudi ostale inženirske stroke, na primer inženirji požarne varnosti, ki bi pri takšnih posegih morali sodelovati.
Zakon preprečuje, da bi arhitekti lahko nastopali kot vodje gradnje, s čemer so inženirji varni pred konkurenco arhitektov. Ureditev je nenavadna, saj povsod po Evropi arhitekti lahko prevzemajo vodenje gradnje (vsaj stavb), ker evropske direktive obvezujejo arhitekte

5. Povezava s poslancem DESUS Simonovičem

Portal 24ur.com je opozoril tudi na povezavo med poslancem DESUSa Brankom Simonovičem in odvetniško družbo Neffat. Poslanec Simonovič pa ima v lasti črno gradnjo, ki jo bo z novim zakonom domnevno lahko brez večjih težav legaliziral. Odvetniška družba, ki je pripravljala gradbeni zakon, je poslanca Simonoviča že večkrat zastopala v pravnih sporih, med drugim pa mu je, tako mediji, pomagala urejati tudi legalizacijo njegove črne gradnje.

Do tega dela korupcijske afere se ZAPS ni opredeljevala.

Grafika: 24ur.com

Stališče ZAPS po razkritju informacij o sumu koruptivnih tveganj pri pripravi predloga GZ-1

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije predlogu Gradbenega zakona že ves čas aktivno nasprotuje. Opozarjali smo, da je zakon nastajal netransparentno, da so ključne nove rešitve zakona nastale šele po zaključeni javni razpravi in celo po zaključeni medresorski obravnavi, da so različne stroke, ki jih zakonsko besedilo neposredno zadeva, bile obravnavane izrazito neenakopravno, ter da besedilo predloga zakona ustvarja privilegirane in deprivilegirane stroke, ter da se z GZ-1 kot družba odpovedujemo arhitekturni stroki. Informacije o koruptivnih tveganjih pri nastajanju zakona, ki jih je objavil portal 24ur.com, pa zakonske rešitve postavljajo v povsem nov kontekst.

Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije smo zgroženi nad razkritimi dejstvi, ki kažejo na visoko koruptivno tveganje pri nastanku predloga novega Gradbenega zakona. V kolikor bodo poslanke in poslanci državnega zbora sprejeli in uveljavili predlagani GZ-1, bo zakon ves čas svoje veljave zaznamovan kot koruptivni zakon.

Vsaka nova koalicija, če bo zavezana transparentnosti in visokim političnim standardom glede preprečevanja korupcije, bo morala tak zakon v najkrajšem možnem času preklicati oziroma pripraviti novega. Najbolje pa je, da do sprejema koruptivnih zakonov nikoli sploh ne pride.

Izjava ZAPS o razkritih korupcijskih tveganjih pri pripravi GZ-1 >>

Galerija Cukrarna
Ljubljana
Scapelab d.o.o.
Marko Studen, Jernej Šipoš, Boris Matić
Natečaj 2009, izvedba 2021
Foto Miran Kambič

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI

DOKUMENTI