Vloga vodje projektiranja

Vodja projekta je glavni odločevalec na strani projektanta – sprejema vse bistvene projektantske odločitve, razen tistih, ki zaradi strokovnih znanj in kompetenc pripadajo vodjem izdelave posameznih načrtov. Vodja projekta projekt osmisli in postavi osnoven koncept; ga umesti v prostor in ciklično usklajuje rešitve z naročnikom, projektanti, upravo. Vodja projekta je praviloma tudi glavni avtor objekta.

Vodenje projekta je usklajevanje vseh udeležencev v procesu projektiranja - komunikacija z naročnikom, koordinacija projektantov (izdelovalcev načrtov) različnih strok, pridobivanje pogojev, mnenj, soglasij, dovoljenj ter spremljanje gradnje do uspešnega zaključka.

VLOGE VODJE PROJEKTIRANJA

Vsebinske vloge

VP avtorsko zasnuje in osmisli projekt.
VP skrbi za uresničevanje projektne naloge investitorja.
VP odloča o vključenosti ostalih strok v projekt.
VP skrbi za medsebojno usklajenost ostalih projektantov.

Formalne vloge

VP potrdi projekt in vsak njegov sestavni del (načrt).
VP v celoti odgovarja za projekt.
VP kot edini strokovnjak podpiše dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
VP odobri spremembe na gradbišču.
VP potrdi, da gre za manjše spremembe, za katere ni potrebna sprememba gradbenega dovoljenja.
VP kot edini strokovnjak na strani projektantov podpiše dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Poslovne vloge

VP pridobi referenco za uspešno izveden objekt.

Vloga vodje projektiranja torej bistveno presega zgolj poslovodenje projekta. V kolikor bi vodja projektiranja imel samo koordinacijske naloge, potem bi lahko vodja projektiranja bil kdorkoli, tudi ekonomist ali pravnik. Ker pa je vodja projektiranja ključna oseba pri izdelavi celotne projektne dokumentacije, ne more biti vseeno, iz katere stroke je (glede na vrsto objekta).

NAČELO PREVLADUJOČE STROKE

Načelo prevladujoče stroke pri določitvi vodje projektiranja pomeni, da vodenje prevzame tisti strokovnjak, katerega stroka pri projektiranju vsebinsko prevladuje. Kot na primer:

Vodja projektiranja viadukta mora biti gradbeni inženir.
Vodja projektiranja avtoceste mora biti gradbeni inženir
Vodja projektiranja vrtca mora biti arhitekt.
Vodja projektiranja krajinske ureditve mora biti krajinski arhitekt.
Vodja projektiranja električnega daljnovoda mora biti inženir elektrotehnike.

Načelo bi lahko poimenovali tudi načelo zdrave pamet. Z novim gradbenim zakonom se ruši (povezava).

Vodja projektiranja pri stavbah

Pri stavbah je vsebinski vodja projekta že po sami naravi projektiranja arhitekt. Tudi če bi formalno vlogo vodje projekta prevzel kdo drug, bi projekt vsebinsko dejansko vodil arhitekt. Vsi glavni sodelujoči pripadniki drugih strok na projektu (gradbeni inženir - statik, inženir strojnih inštalacij, inženir električnih inštalacij, inženir požarne varnost, itd), navodila in podloge dobivajo od arhitekta in njemu tudi sporočajo svoje projektne zahteve. Medsebojnega neposrednega usklajevanja pripadnikov drugih strok brez sodelovanja arhitekta je pri projektiranju stavb malo in še pri tem gre večinoma za podrobnosti, kot je na primer usklajevanje mikrolokacij posameznih vodov električnih in strojnih inštalacij. Statik izdelovalcev ostalih načrtov sploh ne rabi poznati.

Osnovne korake projektiranja (umestitev v prostor, koncept, funkcionalna zasnova stavbe), običajno naredi arhitekt sam. Vse nadaljnje bistvene projektantske odločitve se sprejemajo na relacijah arhitektura - statika, arhitektura – strojne inštalacije, pri večjih objektih tudi arhitektura – požarna varnost (v takšnih dvojicah poteka tudi večina operativnih projektnih sestankov), nikoli pa brez arhitekture. Zato je v vsakem trenutku projektiranja arhitekt edini sodelujoči strokovnjak na projektu, ki pozna skoraj vse podrobnosti o vseh rešitvah ostalih projektantov, od konstrukcijskega sistema, uporabe ogrevanja, lokacije elektro števcev, javljalcev požara in podobno, hkrati pa najbolje pozna širši okvir projekta, torej funkcionalne, urbanistične, oblikovne in podobne rešitve, ki jih je v veliki meri tudi sam določil.

Grajska pristava v Ormožu - Arheološko-etnografski muzej in glasbena šola
ARREA, arhitektura, d.o.o.
Maruša Zorec, Maša Živec, Žiga Ravnikar
Projekt 2009, izvedba 2011
Nagrada Prešernovega sklada 2012
Foto Miran Kambič

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI

DOKUMENTI

Vloga vodje projektiranja

VLOGE VODJE PROJEKTIRANJA

NAČELO PREVLADUJOČE STROKE

Vodja projektiranja pri stavbah