KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)


© 2021 ZAPS


UVOD

Bela knjiga
Stališče ZAPS do GZ-1

NAČELA

Osnovna načela
Smisel regulacije stroke
Vloga vodje projektiranja
Arhitekturne politike
Poklic arhitekta v pravnem redu EU

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

Birokratizacija projektiranja
Neenakopravnost strok 
Uravnilovka strokovnih kompetenc
Pomanjkljiva zaščita investitorjev
Manjša varnost objektov
Permanentna prehodna obdobja

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

Zmanjševanje vloge arhitektov
Izogibanje arhitektom po GZ-1
Gradbeni inženirji arhitekture
Arhitektura brez arhitektov
Izbris arhitektov kot vodij del
Izkušnje iz preteklosti
Čemu se odpovedujemo, ko se odpovedujemo arhitekturi?

DRUGE SLABOSTI GZ-1

Zamik uvedbe e-graditve
Prepoved vodenja gradenj za arhitekte
Težave gradbenih izvajalcev
Nastajanje projektantskega oligopola
Nepriporočene metode
Prenormirano uvajanje BIM

NASTAJANJE ZAKONA

Netransparenten zakon
Korupcijska tveganja pri pripravi predloga zakona
Neenakopravna obravnava stališč
Pomanjkljive razlage

MEDIJSKI RAZMISLEKI

Besedila ključnih člankov
Povezave do ostalih člankov
Korupcijska afera
RTV prispevki
Arhitekti v Državnem zboru

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

Popravki GZ-1
Načela za GZ-2
Vodja projektiranja v GZ-2
Primerljiva tuja zakonodaja

Evropska perspektiva

ARHITEKTURNI NATEČAJI

Apel za ohranitev natečajev
Kadar gradimo dobro, gradimo z javnimi arhitekturnimi natečaji
Pomembnejši natečajni projekti
Izjave o arhitekturnih natečajih

DOKUMENTI

Analize ZAPS za gradbeni zakon
Dopisi ZAPS
Pojasnilo MOP (prevladujoča stroka)
Davoška deklaracija
Novi evropski Bauhaus
Besedila zakonov (GZ, GZ-1)




Mark

Vodja projektiranja - uravnilovka strokovnih kompetenc



Glavna nesoglasja med različnimi deležniki pri nastajanju novega gradbenega zakona so se vrtela okrog vprašanja, kdo je lahko vodja projektiranja, oziroma vprašanja, ali je strokna kompetentnost vodje projektiranja pomembna, ali pa je lahko vodja projektiranja predstavnik katerekoli stroke, ne glede na vrsto objekta, ki se projektira.

Stališče ZAPS je, da je vsak strokovnjak strokovnjak zgolj na svojem področju. Zato arhitekt ne more biti vodja projektiranja viadukta, lahko je to samo gradbeni inženir, prav tako pa vodja projektiranja vrtca ne more biti gradbeni inženir, lahko je to samo arhitekt.

S predlogom novega gradbenega zakona pa je bila sprejeta drugačna razlaga, to je, da stroka vodje projektiranja ni pomembna. Tako bodo po novem možne vse naslednje situacije in vse njihove možne kombinacije:

Vodja projektiranja vrtca bo lahko inženir gradbeništva.
Vodja projektiranja osnovne šole bo lahko inženir strojništva.
Vodja projektiranja doma starejših bo lahko inženir elektrotehnike.

Vodja projektiranja viadukta bo lahko krajinski arhitekt
Vodja projektiranja predora bo lahko arhitekt
Vodja projektiranja avtoceste bo lahko inženir elektrotehnike

Ureditev je podobna, kot če bi kirurško operacijo srca lahko vodil anestezist, ne pa nujno srčni kirurg, saj je vendarle tudi anestezist pomemben člen vsake kirurške operacije. Ali pa če bi notarji lahko kar opravljali tudi vlogo sodnika, odvetniki pa notarske storitve.

Vodja projektiranja lahko sam, brez sodelovanja ostalih strokovnjakov, projekt pripelje do gradbenega dovoljenja. Vsi našteti objekti bodo torej lahko pridobili gradbeno dovoljenje, tudi če pri njihovem načrtovanju arhitekt sploh ne bo sodeloval! To je za portal Oštro priznalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pripravilo zakon. (Več o tem)

29. člen GZ-1 sicer govori o integralnem projektiranju in o vključitvi vseh strok, ki so potrebne, a meril glede tega ne določa - o tem, katere stroke je potrebno vključiti, odloča vodja projektiranja. Gre torej za neobvezujoč moralni nagovor. Med pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja 52. člen ne omenja vključenosti vseh strok, potreben je zgolj podpis vodje projektiranja. Sprememba tako dolgoročno omogoča izrivanje arhitektov iz načrtovanja stavb in grajenega okolja.  (Več o tem)

Ukinitev zahtev za strokovno kompetentnost vodij projektov je bila predvsem zahteva gradbenih inženirjev, ki jih je podpirala Inženirska zbornica Slovenije, pa tudi druge inženirske organizacije, na primer Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. V ozadju so veliki poslovni interesi - gradbenim birojem bo ta sprememba omogočila pridobivanja poslov projektiranja stavb, skupaj z ukinjanjem natečajev pa tudi oligopolizacija nekaterih segmentov trga. (Več o tem)





Islamski versko kulturni center
Ljubljana
Bevk Perović arhitekti d.o.o.
Matija Bevk, Vasa J. Perović, Christophe Riss
Natečaj 2011, izvedba 2020
Plečnikova nagrada 2020, Zlati svinčnik ZAPS 2020
Foto David Schreyer