Ukinjanje obveznosti javnih arhitekturnih natečajev

Javni projektni (urbanistični, arhitekturni, krajinsko arhitekturni, inženirski) natečaji so najbolj demokratičen in najbolj učinkovit način odločanja o gradnjah in drugih posegih v prostor. Na javnem arhitekturnem, krajinskoarhitekturnem ali urbanističnem natečaju javni investitor pridobi običajno med 10 in 20 konkurenčnih projektnih rešitev za nek prostorski problem.

Pri natečajih se ne sprašujemo, kdo bo projektiral, pač pa se sprašujemo, kaj bomo gradili!

Natečaj terja nek čas in predstavlja strošek. V času, ko dinamiko javnih investicij določajo predvsem roki za pridobitev raznih EU sredstev, so natečaji videni kot birokratska ovira. S z oznako se pravzaprav strinjamo:

Natečaji so birokratska ovira pred nepremišljenimi posegi v prostor.
Natečaji so birokratska ovira pred slabimi projektantskimi rešitvami.
Natečaji so birokratska ovira pred prirejenimi razpisi.
Natečaji so birokratska obira pred sistemsko korupcijo.

Natečaj bo po novem obvezen, če tako odloči občinski svet ali vlada (40. člen GZ-1). Občine in ministrstva pa so tako ali tako skoraj edini razpisovalci javnih natečajev. Kaj to pomeni? Če se javni naročnik odloči, da bo razpisal natečaj, potem je razpis natečaja obvezen. Če pa se javni naročnik odloči, da natečaja ne razpiše, potem pa natečaj ni obvezen.

Še bolj pa skrbi nekaj drugega. Zakon omogoča, da bo o strokovnih vprašanjih, kot so natečaji, spet odločala dnevna politika. Arbitrarno in vsakič drugače. Ena občina bo razpisovala natečaje, druga, oziroma večina drugih, pa pač ne. Eno ministrstvo bo razpisovalo natečaje, drugo, oziroma večina drugih, pa pač ne. Ko bodo na oblasti levi, bo natečajev veliko, ko bodo na oblasti desni, jih ne bo nič - ali pa obratno. Prostor in gradnja bosta tako ponovno v rokah odločanja dnevne politike.

ZAPIS V PREDLOGU ZAKONA

Obveznosti organiziranja javnih projektnih je v predlogu novega Gradbenega zakona (GZ-1) zapisana na način, da ti dejansko ne bodo več obvezni.

40. člen (GZ-1)
Obveznost izdelave projektnega natečaja

(1) Za javno naročilo storitve projektiranja večstanovanjskih stavb in objektov v javni rabi se izvede projektni natečaj, če:
1. izvedbo projektnega natečaja za objekt določa prostorski izvedbeni akt ali
2. tako odloči občinski svet ali vlada in gre za objekt, ki je pomemben za:
-         grajeni prostor in njegovo identiteto,
-         raznolikost in uporabnost prostora,
-         trajnostnost in inovativnost,
-         zdravo in varno življenjsko okolje ali
-         skrb za dodano gospodarsko ali turistično vrednost.
(2) Če je obveznost izvedbe projektnega natečaja za objekt določena, se izvede v skladu s predpisom, ki ureja projektne natečaje.

Natečaji so obvezni, če tako odloči občina ali vlada. A občine in ministrstva so tudi skoraj edini razpisovalci javnih natečajev. To pomeni, da je javni naročnik dolžan organizirati natečaj, če se odloči organizirati natečaj. Če pa se natečaja ne odloči organizirati, potem ga ni dolžan organizirati.

Galerija Cukrarna
Ljubljana
Scapelab d.o.o.
Marko Studen, Jernej Šipoš, Boris Matić
Natečaj 2009, izvedba 2021
Foto Miran Kambič

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI

DOKUMENTI

Ukinjanje obveznosti javnih arhitekturnih natečajev

ZAPIS V PREDLOGU ZAKONA