DRUGE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)


© 2021 ZAPS


UVOD

Bela knjiga
Stališče ZAPS do GZ-1

NAČELA

Osnovna načela
Smisel regulacije stroke
Vloga vodje projektiranja
Arhitekturne politike
Poklic arhitekta v pravnem redu EU

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

Birokratizacija projektiranja
Neenakopravnost strok 
Uravnilovka strokovnih kompetenc
Pomanjkljiva zaščita investitorjev
Manjša varnost objektov
Permanentna prehodna obdobja

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

Zmanjševanje vloge arhitektov
Izogibanje arhitektom po GZ-1
Gradbeni inženirji arhitekture
Arhitektura brez arhitektov
Izbris arhitektov kot vodij del
Izkušnje iz preteklosti
Čemu se odpovedujemo, ko se odpovedujemo arhitekturi?

DRUGE SLABOSTI GZ-1

Zamik uvedbe e-graditve
Prepoved vodenja gradenj za arhitekte
Težave gradbenih izvajalcev
Nastajanje projektantskega oligopola
Nepriporočene metode
Prenormirano uvajanje BIM

NASTAJANJE ZAKONA

Netransparenten zakon
Korupcijska tveganja pri pripravi predloga zakona
Neenakopravna obravnava stališč
Pomanjkljive razlage

MEDIJSKI RAZMISLEKI

Besedila ključnih člankov
Povezave do ostalih člankov
Korupcijska afera
RTV prispevki
Arhitekti v Državnem zboru

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

Popravki GZ-1
Načela za GZ-2
Vodja projektiranja v GZ-2
Primerljiva tuja zakonodaja

Evropska perspektiva

ARHITEKTURNI NATEČAJI

Apel za ohranitev natečajev
Kadar gradimo dobro, gradimo z javnimi arhitekturnimi natečaji
Pomembnejši natečajni projekti
Izjave o arhitekturnih natečajih

DOKUMENTI

Analize ZAPS za gradbeni zakon
Dopisi ZAPS
Pojasnilo MOP (prevladujoča stroka)
Davoška deklaracija
Novi evropski Bauhaus
Besedila zakonov (GZ, GZ-1)




Mark

Befurfsverbot: prepoved opravljanja poklica vodje gradnje za arhitekte



Nov gradbeni zakon omogoča prevzem vodenje gradnje vsem pooblaščenim strokovnjakom, razen arhitektom in krajinskim arhitektom. Arhitekt ne bo mogel voditi gradnje hiše, ki jo je sam narisal, lahko pa bo njeno gradnjo vodil inženir elektrotehnike. Krajinski arhitekt pa ne mogel voditi ureditve in zasaditve parke, ki ga je sam načrtoval, lahko pa bo zasaditev parka vodil inženir strojništva.

Gre za izjemno diskriminatorno ureditev, ki nikakor ne izhaja iz strokovnih kompetenc posameznih strok.  Vse stroke imajo v svojem študiju izjemno malo vsebin iz gradbenega izvajanja, saj se veščine za vodenje del pridobi predvsem v praksi in ne med študijem, kot v primeru projektiranja. Nekatere izmed strok, ki lahko dostopajo do pooblastila za vodenje del na IZS (inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike) se v času svojega študija z vsebinami iz gradbenega izvajanja sploh ne srečajo.


Delež študijskih vsebin za gradbeno izvajanje v celotnem študiju pri posameznih strokah:

Gradbeni inženirji
6%
Lahko so vodje gradnje
(IZS)

Krajinski arhitekti
5%
Ne smejo biti vodje gradnje - berufsverbot
(ZAPS)

Arhitekti
3%
Ne smejo biti vodje gradnje - berufsverbot
(ZAPS)

Inženirji strojništva
0%
Lahko so vodje gradnje
(IZS)

Inženirji elektrotehnike
0%
Lahko so vodje gradnje
(IZS)

Inženirji požarne varnosti
0%
Lahko so vodje gradnje
(IZS)

Ureditev ne izhaja iz znanj, ki jih posamezne stroke pridobijo tekom študija, pač pa po delitvi: člani IZS so lahko vodje gradnje, člani ZAPS pa to ne smejo biti. 
 

Arhitekti povsod po Evropi lahko nastopajo v vlogi vodje gradnje, tudi pri nas so to lahko do leta 2004, ko je IZS izbrisala vse arhitekte iz imenika vodij del (več o tem), leta 2017 pa je to stanje potrdil tudi sedaj veljavni Gradbeni zakon.

Sama beseda arhitekt v starogrškem izvirniku pomeni vodjo gradnje:

ARKHITEKTŌN = ARKHI (prvi, glavni) + TEKTŌN (graditelj)
Arhitekt, starogrško




ZAPIS V ZAKONU


Zakonodajalec se je zavedal, da s prepovedjo opravljanja te funkcije arhitektom stopa na spolzek teren, zato je prepoved zapisana na neopazen način, ki je jasen šele s primerjavo zapisa o vodji projektiranja:

Vodja projektiranja (14. člen): “pooblaščeni strokovnjak”
Pooblaščenega strokovnjaka definira 3. člen istega zakona in pomeni “poblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt, pooblaščeni inženir ali druga pooblaščena oseba s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti ter geotehnologije in rudarstva”

Vodja gradnje (18. člen): “pooblaščeni strokovnjak v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost”
Sklicevanje na drug zakon, ki ga pri vodji projektiranja ni, pomeni, da ne velja definicija iz 3. člena GZ-1, ampak je potrebno brati ZAID, ki je nastal leta 2017 in v katerem izvajanje gradenj ne sodi med poklicne naloge arhitektov. Zaradi te podrobnosti kot vodje gradnje odpadejo arhitekti in pooblaščeni arhitekti.

Neverjetno je, da se zakonodajalec poslužuje takšnih trikov, da prikrije namene onemogočanja dostopa do funkcije vodje gradnje arhitektom. Da gre za prikrivanje, je jasno tudi iz primerjave s prejšnjo različico zakona (maj 2021), v kateri so nameni zakona bili veliko bolj odkriti: “Vodja gradnje je pooblaščeni strokovnjak s področja gradbenega inženirstva, strojništva, elektrotehnike ali požarne varnosti”. Po protestu ZAPS, da bi morale biti zapisane vse stroke, je pripravljalec zakona preprosto spremenil besedilo tako, da ureditev ostaja ista, a ni več tako očitna.






Športna dvorana Stožice
Ljubljana
Sadar + Vuga d.o.o.
Jurij Sadar, Boštjan Vuga, Goran Golubič, Miha Čebulj, Nataša Mrkonjić, Vanja Bazdulj, Bine Tekavec, Aleksandra Rakinić, Samuel Gnatovich, Nivia Pimentel, Ognen Arsov, Tea Fabian, Sven Kalim, Tina Hočevar, Adrian Petrucelli, Jonathan Podboršek, Jure Hrovat, Ana Kreč, Petra Sajovic, Maja Žust, Adam Natkaniec, Milena Zindović, Primož Bertoncelj
Izvedba 2010
Foto Žiga Čebašek