Premislek o ukinitvi funkcije vodje projektiranja v GZ-2

Največ sporov pri pripravi novega gradbenega zakona je bilo glede vprašanja, katera stroka lahko prevzame vodenje projektiranja glede na vrsto objekta, ki se načrtuje. Navzven je spor deloval kot vrtičkarstvo med strokami in prepir za posel, navznoter kot spor glede kompetenc posameznih strok. Pravi izvor spora pa je dejansko v nesorazmerni vlogi, ki jo zakon podeljuje vodji projektiranja.

Vodja projektiranja prevzema vso odgovornost za projektantske rešitve in je tudi edini predstavnik stroke, katerega podpis je potreben za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vendar pa noben projekt ne more nastati brez sodelovanja vseh strok in noben strokovnjak nima vseh potrebnih znanj, da bi lahko presojal o projektantskih rešitvah, ki jih izdelajo ostale sodelujoče stroke.

Vloga, ki jo zakon podeljuje vodji projektiranja, je zato pretirana in pomeni eno njegovih ključnih anomalij (ne le GZ-1, pač pa tudi sedanjega GZ). Žal pa se podobno pretirana vloga vzpostavlja tudi v praksi, predvsem pri javnih naročilih. Javni naročniki pri razpisih skoraj izključno iščejo in zahtevajo reference vodij projektov, ne pa tudi reference posameznih pooblaščenih strokovnjakov, ki izdelajo projektno dokumentacijo, čeprav vodja projekta po sedanjem zakonu sploh ne izdela nobenega dela projektne dokumentacije, skrbi pa zgolj za medsebojno usklajenost vseh načrtov (kar v praksi ne deluje - za medsebojno usklajenost poskrbijo posamezni projektanti sami).

Tujina funkcije vodje projektiranja ne pozna. Tudi pri nas je ta funkcija bila uvedena šele leta 2004. V času priprave novega gradbenega zakona GZ-2, ki bo zagotovo morala slediti takoj po začetku uvedbe GZ-1, bi zato bilo smiselno začeti razmišljati tudi o možnosti, da se vodjo projektiranja preprosto ukine. Takšna rešitev se je nakazovala že med pripravo sedanjega zakona, vendar se predlagatelj ni odločil zanjo.

PREDNOSTI SEDANJE VLOGE VODJE PROJEKTIRANJA

Enostavnejše potrjevanje projektne dokumentacije - potrdi jo zgolj vodja projektiranja.
Enostavnejše iskanje odgovornosti za projektanske napake - za kakršnokoli projektantsko napako je odgovoren vodja projektiranja.
V upravnem postopku je udeležen zgolj en pooblaščeni strokovnjak, kar upravnim enotam poenostavi preverjanje pri izdaji dovoljenj.
Lažje preverjanje referenc za javne naročnike - zahteva in preverja se referenca zgolj enega pooblaščenega strokovnjaka.
Zmanjšana papirologija - za pridobitev gradbenega dovoljenja je potreben je zgolj podpis in izjava vodje projektiranja)

Slabosti sedanje vloge vodje projektiranja

Vodja projektiranja prevzema odgovornost za strokovne rešitve na področjih, za katera ni strokovno kompetenten in jih ne more niti preveriti.
Funkcija vodje projektiranja omogoča izrivanje ostalih strok iz projektiranja.
Vodja projektiranja prevzame celotne reference za uspešno realiziran objekt. S tem se okoristi z delom vseh sodelujočih strokovnjakov, tudi če je sam zgolj koordiniral projektiranje in ni bistveno vplival na projekt.
Referenca vodje projektiranja predstavlja zelo nezanesljivo informacijo za javnega naročnika glede strokovne kompetentnosti v sistemu dokazovanja referenc. Javni naročniki se tega sicer ne zavedajo v dovolj veliki meri.
Pretirano poudarjena vloga vodje projektiranja je nepoštena do ostalih sodelujočih pooblaščenih strokovnjakov.
Ureditev vodje projektiranja, kot je veljala do 2017 in se uvaja tudi z GZ-1, omogoča posojanje žigov in zavajanje potrošnikov glede tega, kdo je dejansko izdelal projektno dokumentacijo.

Slabosti vloge vodje projektiranja odtehtajo njene prednosti. Zato v tujini (EU) te funkcije tudi ne poznajo. Na projektih se sicer običajno vzpostavi funkcija nekoga, ki za investitorja vodi celotno projektiranje, vendar je to stvar pogodbenih oziroma obligacijskih razmerij med naročnikom in projektantom. Povsem nepotrebno pa je, da je ta funkcija regulirana z zakonom, in še manj, da zakon tej funkciji pripisuje tako pomembno vlogo.

Koordinator projektiranja?

Projektiranje je strokovno zahtevna dejavnost, ki jo opravljajo pooblaščeni strokovnjaki, ki so med seboj enakopravni. Med strokami ne more vladati niti hierarhija (ukazovanje) in niti demokracija (preglasovanje), pač pa morajo v projektu biti upoštevane zahteve čisto vsake stroke (po sistemu veta).

Tudi če na primer inženir požarne varnosti opravi zgolj 5% vsega dela na projektu, mora njegovim navodilom slediti vseh ostalih 95% projektiranja. In tudi če arhitekt na stavbi opravi okrog 50% vsega dela, mora pri tem v celoti upoštevati zahteve vsakega od vseh ostalih sodelujočih strokovnjakov. Pri projektiranju nihče ne more biti nad ostalimi.

Zato je koncept vodje projektiranja že v osnovi zgrešen. Lahko bi govorili kvečjemu o koordinatorju projektiranja, ki pa ne more prevzemati odgovornosti za strokovna področja posameznih pooblaščenih strokovnjakov, prav tako pa ne sme kot edini udeleženec pri projektiranju prevzeti vseh referenc za realizirani objekt.

Vstopni objekt v Arboretum Volčji Potok
ARREA, arhitektura, d.o.o.
Maruša Zorec, Matjaž Bolčina
Projekt 2016, izvedba 2017
Foto Tadej Bolta

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI

DOKUMENTI

Premislek o ukinitvi funkcije vodje projektiranja v GZ-2

PREDNOSTI SEDANJE VLOGE VODJE PROJEKTIRANJA

Slabosti sedanje vloge vodje projektiranja

Koordinator projektiranja?