Primerljiva tuja zakonodaja

Navajamo nekaj primerov dobro urejenih zakonov v primerljivih državah.

FRANCIJA: ZAKON O ARHITEKTURI

Zakon o arhitekturi
Člen 1
Arhitektura je izraz kulture.
Zato morajo investitorji gradenj uporabiti storitve arhitektov [...] za vse stavbe v velikosti več kot 170 m2.

Arhitekturne družbe
Čeprav večina arhitektov opravlja svoje delo kot svobodni poklic, pa se čedalje bolj uveljavlja delo v arhitekturnih družbah. Te družbe velja morajo biti vpisane v seznam arhitekturnih družb pri arhitekturnem svetu. Družba se vpiše v seznam, če:

opravlja le dejavnosti arhitekture in urejanja prostora,
arhitekti morajo biti večinski lastniki osnovnega kapitala družbe,
fizične in pravne osebe, ki niso arhitekti, ne smejo imeti več kakor 25% glasovalnih pravic.

Zaščita naziva
Naziva arhitekt in arhitekturno podjetje sta zaščitena.

Inženirsko projektiranje
Inženirske storitve pri gradnji niso licencirane – izjema so le geodeti, ki morajo biti registrirani. Naziv inženirja ni zaščiten.

Opomba: Čeprav informativno navajamo rešitev francoske zakonodaje, po kateri inženirske stroke niso regulirane, ZAPS ne soglaša s prenosom te rešitve v slovensko zakonodajo. Sedanji sistem, po katerem so inženirske stroke pri načrtovanju in graditvi objektov regulirane na enak način kot arhitektura, je primeren in za naše okolje tudi nujen.

Španija: Zakon o graditvi

2. člen
1. Ta zakon se uporablja za postopek gradnje, ki obsega dejanje in rezultat gradnje trajnega javnega ali zasebnega objekta, ki se glede na svoj glavni namen uporabe uvršča v eno od naslednjih skupin:

a) Upravni, zdravstveni, verski, stanovanjski v vseh oblikah, izobraževalni in kulturni objekti. (glej 10a člen)

b) Zrakoplovstvo; kmetijstvo in ribištvo; energija; hidravlika; rudarstvo; telekomunikacije (telekomunikacijsko inženirstvo); zemeljski, morski, rečni in zračni promet; gozdarstvo; industrija; pomorstvo; vodovodni in higienski inženiring in sodelavci pri inženirskih delih ter njihova uporaba.

c) Vsi drugi objekti, katerih uporaba ni izrecno določena zgoraj.

....razen objektov, ki so konstrukcijsko manj zahtevni in tehnično preprosti, ki se ne bodo uporabljali, bodisi začasno ali stalno, za prebivanje ali kot javni objekti in ki imajo samo eno etažo.

10. člen
(Projektant) (V originalu: designer)

1. Projektant je udeleženec pri graditvi objektov, ki za investitorja izdela projekt, v skladu z vsemi veljavnimi tehničnimi in urbanističnimi predpisi. Delne projekte ali dodatne dele projekta lahko izdelajo drugi strokovnjaki v sodelovanju s projektantom.
Ko je projekt izdelan ali ko so mu dodani delni projekti ali druga tehnična dokumentacija, kot je določeno v drugem odstavku 4. člena tega zakona, je vsak projektant lastnik svojega projekta.

2. Obveznosti projektanta so:
a) Da ima ustrezno izobrazbo in strokovno usposobljenost arhitekturne ali inženirske smeri ter da izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje poklica. V primeru pravne osebe se za izdelavo projekta določi ustrezna strokovno usposobljena oseba.

Kadar se projekt nanaša na graditev objektov, ki se bodo uporabljali za namene, ki so določeni v točki a) prvega odstavka 2. člena, se zahteva ustrezna izobrazba in strokovna usposobljenost arhitekturne smeri.

Kadar se projekt nanaša na graditev objektov, ki se bodo uporabljali za namene, ki so določeni v točki b) prvega odstavka 2. člena, se zahteva ustrezna izobrazba in strokovna usposobljenost inženirske ali arhitekturne smeri, odvisno od določb, ki veljajo za vsak posamezen poklic, v skladu s stroko in njihovimi posebnimi sposobnostmi.

Kadar se projekt nanaša na graditev objektov, ki se bodo uporabljali za namene, ki so določeni v točki c) prvega odstavka 2. člena, se zahteva ustrezna izobrazba in strokovna usposobljenost inženirske ali arhitekturne smeri, odvisno od določb, ki veljajo za vsak posamezen poklic, v skladu s stroko in njihovimi posebnimi sposobnostmi.

Enaki kriteriji veljajo za projekte za dela, ki so določena v točkah b) in c) drugega odstavka 2. člena tega zakona.

V vseh primerih in za vse skupine, pri konkretnih delih, ki spadajo v njihovo stroko in posebne sposobnostmi, ter zlasti v zvezi z dodatnimi elementi, ki so določeni v tretjem odstavku 2. člena, lahko sodelujejo drugi usposobljeni strokovnjaki s področja arhitekture in inženirstva, ki jih usmerja projektant. Takšna specializirana pomoč je obvezna v primerih, ko je to določeno v predpisih, ki urejajo določeno področje.

b) Da izdela projekt v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu s pogodbenimi pogoji ter da projekt izroči z vsemi zahtevanimi dovoljenji.

c) Da pridobi soglasje investitorja glede delnega sodelovanja.

Avstrija: Ziviltechnikergesetz

a) arhitekti načrtujejo projekte, ki spadajo na njihovo strokovno področje, zlasti monumentalne zgradbe, gledališča, slavnostne dvorane, razstavne zgradbe, muzeje, cerkve, šole in bolnišnice bodisi na zvezni ravni ali ravni zveznih dežel in občin, če so ti pomembni z umetniškega, kulturnega ali socialnega vidika;

Liberalnejši sistemi

V Evropi obstajajo tudi liberalnejši sistemi ureditve projektiranja, ki jih pozna predvsem anglo-saksonski svet. V skrajnih primerih je zaščiten zgolj naziv poklica (naziv arhitekt ali inženir lahko nosi samo arhitekt oziroma inženir), ne pa tudi opravljanje dejavnosti.

Ti sistemi se pogosto navajajo kot argument za uvedbo ohlapnejše regulacije pri nas, vendar pa gre za zelo ozko razumevanje celotnega sistema, pri katerem se kvaliteta ne zagotavlja skozi regulacijo, pač pa skozi druge vzvode. Kljub temu, da ti sistemi niso prevedljivi v naše okolje, jih navajamo v izogib napačnemu razumevanju ‘deregulacije’ na severu Evrope.

VELIKA BRITANIJA: regulacija S KOMERCIALNIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI

V Veliki Britaniji je tradicionalno zelo razvit sistem nedržavnih licenc, ki mu potrošniki tudi zaupajo. Članstvo v zbornici (RIBA) za arhitekte ni obvezno, je drago in ga je tudi težko pridobiti. Vendar pa arhitekt, ki je član zbornice, vzbuja veliko večje zaupanje pri investitorjih in dosega tudi ugodnejše cene. Pri vseh večjih investitorjih pa je članstvo v arhitekturni zbornici tudi predpogoj za naročilo posla projektiranja.

Še močnejši mehanizem pa je trg zavarovanj projektantskih storitev. Zavarovalništvo je v VB izjemno razvito, zavarovalnice pregledujejo projekte in na podlagi tega ocenijo zavarovalno vsoto, predvsem pa ponujajo bistveno nižje zavarovalnine za projekte, ki so jih izdelali licencirani arhitekti, člani zbornice.

Čeprav torej poklic arhitekta (in inženirja) ni reguliran in članstvo v zbornici neobvezni, pa kombinacija nižjih cen in višjih zavarovalnin za nearhitekte iz trga odžene ves nekompetenten kader, kar deluje podobno kot pri nas državna regulacija.

Ta sistem pri nas ni uvedljiv, saj nimamo tradicije zaupanja v nedržavne (neregulirane) licence, hkrati pa je pri nas tudi popolnoma nerazvit trg projektnih zavarovanj. Tudi večina preostale Evrope tega sistema ni nikoli uveljavila.

Danska: državne revizije

Druga možnost deregulacije je uporabljena na Danskem. Tudi tam sta zaščitena zgolj naziva arhitekta in inženirja, ni pa regulirana dejavnost opravljanja arhitekturnih in inženirskih storitev. Država pa kvaliteto zagotavlja s celovitimi revizijami projektne dokumentacije, ki ne poteka zgolj v eni fazi izdelave projektne dokumentacije (kot pri nas DGD), pač pa se začne že z idejno zasnovo umestitve objekta v prostor, v kasnejših fazah pa državni revizorji pregledajo tudi arhitekturne načrte, statične izračune in tako naprej.

Tudi tak sistem pri nas ni uvedljiv - upravne enote bi v tem primeru morale zaposliti na stotine strokovnjakov, ki bi opravljali strokovne revizije projektne dokumentacije. Projekt uvedbe tega sistema bi trajal več let, državi bi zelo verjetno zmanjkalo denarja za njegovo uvedbo, veliko vprašanje pa je tudi, ali bi imeli sploh zadostno število strokovnjakov, ki bi projektno dokumentacijo lahko pregledali z zadovoljivo hitrostjo.

Hiša dimnik
Logatec
Dekleva Gregorič arhitekti d.o.o.
Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Vid Zabel, Primož Boršič
Projekt 2012, izvedba 2016
Foto Flavio Coddou

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI