NAČELA
Poklic arhitekta v pravnem redu EU
Evropska unija arhitekturno stroko skupaj z zdravstvenimi poklici postavlja na najvišji nivo varuhov javnega interesa in zaradi tega tudi kot edinemu projektantskemu poklicu posebej predpisuje kompetence, ki jih študent arhitekture mora osvojit tekom svojega študija.
Iz direktive evropskega parlamenta in sveta 2005/36/ES:
Arhitekturno oblikovanje, kakovost zgradb, njihova usklajenost z okoljem, spoštovanje naravne in mestne krajine ter javna in zasebna dediščina so zadeve javnega interesa.
ARHITEKTURA – VIŠJA STOPNJA REGULIRANIH POKLICEV V EU
Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o priznanju poklicnih kvalifikacij uvršča arhitekturo v višjo stopnjo reguliranih poklicev (avtomatski sistem priznavanja kvalifikacij) s harmoniziranimi predpisanimi kompetencami, ki se nanašajo na poznavanje arhitekturnega projektiranja. V direktivi je navedenih zgolj sedem poklicev, ki so harmonizirani na ravni celotne Evropske unije:
- ZDRAVNIK
- ZOBOZDRAVNIK
- PORODNIŠKA BABICA
- MEDICINSKA SESTRA
- VETERINAR
- FARMACEVT
- ARHITEKT
Za sedanjo debato glede sprememb gradbenega zakona pa je še posebej pomembno, da kompetence, ki jih po EU direktivi morajo pridobiti arhitekti tekom svojega študija, poleg klasičnih arhitekturnih znanj zajemajo tudi veščine, potrebne za vodenje projektiranja. V povezavi s tem pomemben del študija arhitekture zajema tudi spoznavanje tehničnih znanj ostalih strok pri načrtovanju stavb, kar za ostale inženirske študije ni značilno. Arhitekturo zato uvrščamo med generalistične, inženirske stroke pa med specialistične stroke.
Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2005/36/ES >>
Zahtevane strokovne kompetence arhitektov
Strokovne kompetence, ki jih mora v skladu z direktivo arhitekt usvojiti za časa študija, so naslednje (46. člen direktive):
-
sposobnost arhitekturnega projektiranja, ki izpolnjuje tako estetske kot
tehnične zahteve;
-
ustrezno poznavanje zgodovine arhitekture in arhitekturnih teorij ter z njimi
povezanih umetnosti, tehnologij in družbenih ved;
- poznavanje upodabljajočih umetnosti kot vpliva na kakovost arhitekturnega
projektiranja;
d) ustrezno znanje o urbanizmu in prostorskem načrtovanju ter veščine,
potrebne za načrtovanje;
- razumevanje odnosa med ljudmi in zgradbami, med zgradbami in njihovim
okoljem ter razumevanje potrebe, da se zgradbe in prostori med njimi
prilagodijo potrebam ljudi in njihovim medsebojnim razmerjem;
- razumevanje poklica in vloge arhitekta v družbi, zlasti pri pripravi idejnih
zasnov, ki upoštevajo družbene dejavnike;
- razumevanje raziskovalnih metod in metod za pripravo idejne zasnove
projekta;
h) razumevanje prostorskih, arhitekturnih in gradbenih načrtov ter
konstrukcijskih in tehničnih problemov, povezanih z načrtovanjem stavb;
- ustrezno poznavanje fizikalnih problemov, tehnologij in delovanja stavb, tako
da se njihova notranjost uredi udobno in zavaruje pred podnebnimi dejavniki
v okviru trajnostnega razvoja;
- potrebne veščine za projektiranje, ki omogočajo izpolnjevanje zahtev
uporabnikov stavb v okviru stroškovnih omejitev in gradbenih predpisov;
- ustrezno poznavanje izvajanja del, organizacije, predpisov in postopkov, vpletenih v uresničevanje projektnih zasnov, in vključevanje načrtov v sistem celovitega prostorskega načrtovanja.
V Sloveniji je našteta znanja moč dobiti samo na dveh fakultetah: na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in na Oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Stadion Ljudski vrt
Maribor
Ofis arhitekti d.o.o.
Rok Oman, Špela Videčnik, Andrej Gregorič, Janez Martinčič, Nicole Khor, Martina Lipicer, Aitor Casero, Javier Carrera
Natečaj 1998, izvedba 2008
Foto Tomaž Gregorič