NAČELA

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)


© 2021 ZAPS


UVOD

Bela knjiga
Stališče ZAPS do GZ-1

NAČELA

Osnovna načela
Smisel regulacije stroke
Vloga vodje projektiranja
Arhitekturne politike
Poklic arhitekta v pravnem redu EU

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

Birokratizacija projektiranja
Neenakopravnost strok 
Uravnilovka strokovnih kompetenc
Pomanjkljiva zaščita investitorjev
Manjša varnost objektov
Permanentna prehodna obdobja

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

Zmanjševanje vloge arhitektov
Izogibanje arhitektom po GZ-1
Gradbeni inženirji arhitekture
Arhitektura brez arhitektov
Izbris arhitektov kot vodij del
Izkušnje iz preteklosti
Čemu se odpovedujemo, ko se odpovedujemo arhitekturi?

DRUGE SLABOSTI GZ-1

Zamik uvedbe e-graditve
Prepoved vodenja gradenj za arhitekte
Težave gradbenih izvajalcev
Nastajanje projektantskega oligopola
Nepriporočene metode
Prenormirano uvajanje BIM

NASTAJANJE ZAKONA

Netransparenten zakon
Korupcijska tveganja pri pripravi predloga zakona
Neenakopravna obravnava stališč
Pomanjkljive razlage

MEDIJSKI RAZMISLEKI

Besedila ključnih člankov
Povezave do ostalih člankov
Korupcijska afera
RTV prispevki
Arhitekti v Državnem zboru

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

Popravki GZ-1
Načela za GZ-2
Vodja projektiranja v GZ-2
Primerljiva tuja zakonodaja

Evropska perspektiva

ARHITEKTURNI NATEČAJI

Apel za ohranitev natečajev
Kadar gradimo dobro, gradimo z javnimi arhitekturnimi natečaji
Pomembnejši natečajni projekti
Izjave o arhitekturnih natečajih

DOKUMENTI

Analize ZAPS za gradbeni zakon
Dopisi ZAPS
Pojasnilo MOP (prevladujoča stroka)
Davoška deklaracija
Novi evropski Bauhaus
Besedila zakonov (GZ, GZ-1)




Mark

Poklic arhitekta v pravnem redu EU



Evropska unija arhitekturno stroko skupaj z zdravstvenimi poklici postavlja na najvišji nivo varuhov javnega interesa in zaradi tega tudi kot edinemu projektantskemu poklicu posebej predpisuje kompetence, ki jih študent arhitekture mora osvojit tekom svojega študija.

Iz direktive evropskega parlamenta in sveta 2005/36/ES:
Arhitekturno oblikovanje, kakovost zgradb, njihova usklajenost z okoljem, spoštovanje naravne in mestne krajine ter javna in zasebna dediščina so zadeve javnega interesa.  



ARHITEKTURA – VIŠJA STOPNJA REGULIRANIH POKLICEV V EU


Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o priznanju poklicnih kvalifikacij uvršča arhitekturo v višjo stopnjo reguliranih poklicev (avtomatski sistem priznavanja kvalifikacij) s harmoniziranimi predpisanimi kompetencami, ki se nanašajo na poznavanje arhitekturnega projektiranja. V direktivi je navedenih zgolj sedem poklicev, ki so harmonizirani na ravni celotne Evropske unije:
  • ZDRAVNIK
  • ZOBOZDRAVNIK
  • PORODNIŠKA BABICA
  • MEDICINSKA SESTRA
  • VETERINAR
  • FARMACEVT
  • ARHITEKT
Arhitektura je med njimi edini poklic s področja projektiranja in gradnje, vsi ostali pa so zdravstveni. Evropska unija s tem arhitekturo postavlja ob bok zdravstvenim strokam na najvišjo raven varuhov javnega interesa.

Za sedanjo debato glede sprememb gradbenega zakona pa je še posebej pomembno, da kompetence, ki jih po EU direktivi morajo pridobiti arhitekti tekom svojega študija, poleg klasičnih arhitekturnih znanj zajemajo tudi veščine, potrebne za vodenje projektiranja. V povezavi s tem pomemben del študija arhitekture zajema tudi spoznavanje tehničnih znanj ostalih strok pri načrtovanju stavb, kar za ostale inženirske študije ni značilno. Arhitekturo zato uvrščamo med generalistične, inženirske stroke pa med specialistične stroke.

Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2005/36/ES >>



Zahtevane strokovne kompetence arhitektov


Strokovne kompetence, ki jih mora v skladu z direktivo arhitekt usvojiti za časa študija, so naslednje (46. člen direktive):

  1. sposobnost arhitekturnega projektiranja, ki izpolnjuje tako estetske kot tehnične zahteve;

  2. ustrezno poznavanje zgodovine arhitekture in arhitekturnih teorij ter z njimi povezanih umetnosti, tehnologij in družbenih ved; 

  3. poznavanje upodabljajočih umetnosti kot vpliva na kakovost arhitekturnega projektiranja; d) ustrezno znanje o urbanizmu in prostorskem načrtovanju ter veščine, potrebne za načrtovanje; 

  4. razumevanje odnosa med ljudmi in zgradbami, med zgradbami in njihovim okoljem ter razumevanje potrebe, da se zgradbe in prostori med njimi prilagodijo potrebam ljudi in njihovim medsebojnim razmerjem; 

  5. razumevanje poklica in vloge arhitekta v družbi, zlasti pri pripravi idejnih zasnov, ki upoštevajo družbene dejavnike; 

  6. razumevanje raziskovalnih metod in metod za pripravo idejne zasnove projekta; h) razumevanje prostorskih, arhitekturnih in gradbenih načrtov ter konstrukcijskih in tehničnih problemov, povezanih z načrtovanjem stavb; 

  7. ustrezno poznavanje fizikalnih problemov, tehnologij in delovanja stavb, tako da se njihova notranjost uredi udobno in zavaruje pred podnebnimi dejavniki v okviru trajnostnega razvoja; 

  8. potrebne veščine za projektiranje, ki omogočajo izpolnjevanje zahtev uporabnikov stavb v okviru stroškovnih omejitev in gradbenih predpisov;

  9. ustrezno poznavanje izvajanja del, organizacije, predpisov in postopkov, vpletenih v uresničevanje projektnih zasnov, in vključevanje načrtov v sistem celovitega prostorskega načrtovanja.

V Sloveniji je našteta znanja moč dobiti samo na dveh fakultetah: na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in na Oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.




Stadion Ljudski vrt
Maribor
Ofis arhitekti d.o.o.
Rok Oman, Špela Videčnik, Andrej Gregorič, Janez Martinčič, Nicole Khor, Martina Lipicer, Aitor Casero, Javier Carrera
Natečaj 1998, izvedba 2008
Foto Tomaž Gregorič