Nepriporočene metode novega gradbenega zakona

Država postavlja sistem, v katerem se projektantu ne splača uporabiti varnejših priporočenih metod.

Ena nenavadnejših ureditev v GZ-1 je obvezen pregled projekta v primeru neuporabe priporočenih metod. Te se večinoma uporabljajo pri načrtovanju konstrukcij in požarne varnosti, predstavniki teh strok so tudi dali pobudo za obvezne dodatne preglede. A v zakon so zapisani tako nerodno, da verjetno niti tisti, ki so si zanje prizadevali, ne bodo prav vedeli, kaj naj z njimi počnejo.

Da bi obvezni pregledi projektov dosegli svoj cilj, bi morali biti za strokovnjake, ki jih izvajajo, zahtevani trije pogoji: strokovnost, neodvisnost in odgovornost. Nekdanje revizije, veljale so do 2017, so temu ustrezale. Revident je moral imeti posebno licenco, za katero so veljali strožji pogoji kot za licenco za projektiranje. Biti je moral neodvisen od projektanta, torej zaposlen v drugem biroju. In na koncu, revident je s potrditvijo projekta postal soodgovoren za vse morebitne napake v njem.

Obvezni dodatni pregledi, ki jih uvaja nov gradbeni zakon, ne ustrezajo niti enemu izmed teh pogojev. Posebna revidentska licenca ni zahtevana, zadošča običajna projektantska licenca. Preglednik je lahko zaposlen v biroju projektanta in celo podrejen tistemu, ki je izdelal projekt; o neodvisnosti ni govora. In nazadnje, preglednik za svojo potrditev projekta ne nosi nobene odgovornosti. Tudi če bo s potrjenim projektom vse narobe, bo zanj še vedno odgovarjal zgolj projektant.

Takšen nezavezujoč podpis ne more imeti veliko doprinosa. Projekti bodo nekoliko dražji, projektanti malenkost bolje plačani, drugega neposrednega učinka pa ne bo. Ne smemo pozabiti, da so se tudi nekdanje revizije, čeprav so bile zastavljene bistveno bolj resno, izrodile v medsebojno podpisovanje projektov po sistemu jaz-tebi-ti-meni, ne da bi se te projekte res pregledalo. Zato so jih ukinili.

Obvezni dodatni pregledi so nenavadni v sistemu, kjer projektant že z licenco zagotavlja, da je projekt izdelan pravilno. Predstavljajmo si, da bi mesarju plačali najprej deset evrov za kilogram mesa, potem pa bi mu morali plačati še dodatnih pet za zagotovilo, da meso ni pokvarjeno. Ali tega zagotovila ne daje že osnovni nakup?

A če skrb za varnost morda še lahko opravičuje uvedbo dodatnega pregleda, je veliko bolj nenavadno nekaj drugega. Naročilo nekaj sto ali nekaj tisoč evrov vrednega dodatnega pregleda in plačilo zanj bo projektantski biro prejel le, če se odloči uporabiti metodo, ki ni priporočena. Zakon projektanta postavlja v položaj, v katerem je v njegovem poslovnem interesu, da izbere nepriporočeno metodo. Država je priporočene metode uvedla zaradi večje varnosti objektov, sedaj pa postavlja sistem, v katerem se projektantu bolj splača, da jih ne uporabi.

Določilo o obveznem dodatnem pregledu je bilo v besedilo predloga zakona vneseno v zadnjem trenutku in je temu primerno nepremišljeno. Uvaja dodatne stroške za investitorje in dodatno papirologijo. Vsebinsko povsem zgreši cilj. Namesto večje varnosti pri neuporabi priporočene metode bo povzročilo predvsem to, da bo varnejša priporočena metoda uporabljena manjkrat.

Besedilo je bilo prvič objavljeno kot kolumna v reviji Minerali & gradnja dne 13. 9. 2021. Avtor kolumne je Tomaž Krištof. Objavljeno z dovoljenjem avtorja.

Opečna soseska Brdo 1
Ljubljana
Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Lea Kovič, Flavio Coddou, Martina Marčan, Andi Koder, Tea Smrke, Daniel Schwartz, Simon Vrščaj
Natečaj 2005, izvedba 2014
Foto: Miran Kambič

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI

DOKUMENTI

Nepriporočene metode novega gradbenega zakona