Manjša varnost objektov

Ena izmed posledic manjšanja pomena stroke in nekaterih drugih ne do konca premišljenih rešitev bo tudi manjša varnost objektov.

1. MANJŠE REKONSTRUKCIJE LAHKO POMENIJO MANJŠO POŽARNO VARNOST

Predlog zakona uvaja manjšo rekonstrukcijo, za katero ni potrebno sodelovanje vseh strok, pač pa v večini primerov zadošča le pisno mnenje pooblaščenega inženirja gradbeništva.

Kot manjša rekonstrukcija štejejo tudi večji preboji nosilnih sten. Nosilne stene običajno pomenijo tudi požarne ločitve med posameznimi deli stavbe. Po novem se bo torej lahko prebilo požarne stene ne da bi takšen poseg presodil inženir požarne varnosti. Ni jasno, na podlagi kakšnih analiz se je Ministrstvo za okolje in prostor odločilo za takšno določilo zakona. Zaradi požarov je v Sloveniji letno poškodovanih v povprečju okrog 150 ljudi, letno pa jih v povprečju umre okoli 15.

Zakon kot manjšo rekonstrukcijo sicer dopušča zgolj tiste posege, ki ne slabšajo gradbeno tehničnih lastnosti stavbe. Vendar o požarni varnosti ne morejo presojati inženirji, ki niso kompetentni za požarno varnost, tako kot tudi inženirji požarne varnosti ne morejo presojati o konstrukcijski stabilnosti.

Število umrlih in poškodovanih v požarih v Sloveniji

Vir: Dr. Aleš Jug. Požar kot družbeni problem.
https://www.zvd.si/media/medialibrary/2018/11/Zavod_za_varstvo_pri_delu_RDV_5_2017_Pozar_kot_druzbeni_problem.pdf

2. MANJŠE REKONSTRUKCIJE LAHKO POMENIJO MANJŠO KONSTRUKCIJSKO STABILNOST

Manjša rekonstrukcija, ki bo v večini primerov pomeni večje preboje konstrukcijskih elementov, se bo izvedla zgolj na podlagi pozitivnega mnenja pooblaščenega gradbenega inženirja, brez izdelave načrtov in brez prijave gradnje.

V primerih večjih stavb je takšna ureditev lahko zelo problematična, saj posegi v konstrukcijo ne bodo evidentirani, kot bi bili, če bi se izdelal načrt in bi se z njim prijavila gradnja, kar pomeni, da bi načrt tudi bil arhiviran na upravni enoti. V primeru večstanovanjski stavb to zelo hitro prišlo do tega, da pooblaščeni gradbeni inženir ob izdaji pozitivnega mnenja za preboj nosilne stene v nekem stanovanju ne bo imel informacij, da je ista nosilna stena zaradi prebojev v drugih stanovanjih že zelo načeta in ima zelo zmanjšano konstrukcijsko stabilnost.

Pozdravljamo uvedbo manjših rekonstrukcij, ki zelo olajšajo postopke s tem, da za takšne preboje ni potrebno pridobivanje gradbenih dovoljenj, kot je to veljalo do sedaj. Vsekakor je MOP imel z uvedbo manjših rekonstrukcij dobre namene, ki jih podpiramo tudi na ZAPS. A posege v konstrukcijo bi bilo potrebno urediti z izdelavo projekta za izvedbo, v katerem so vključene vse relevantne stroke (tudi inženirji požarne varnosti), in s prijavo gradbišča, s čemer bi se zagotovilo, da so vsi posegi v konstrukcijo tudi evidentirani.

3. POGOSTEJŠA UPORABA MANJ VARNIH NE-PRIPOROČENIH METOD

Predvsem na področju konstrukcijske stabilnosti in požarne varnosti je država zaradi večje varnosti uporabnikov objektov vzpostavila sistem t.i. priporočenih metod. Z novim gradbenim zakonom se uvaja sistem obveznih dodatnih pregledov projektne dokumentacije v primeru ne-uporabe priporočenih metod.

Sistem pa je zapisan na način, da v določenih primerih postavi projektanta v položaj, ko je v njegovem poslovnem interesu, da namesto priporočenih metod uporabi nepriporočene metode, saj bo v tem primeru lahko podpisal aneks za dodaten pregled projektne dokumentacije, ki ga bo lahko opravil kar njegov sodelavec v biroju. Namesto večje varnosti pri neuporabi priporočenih metod bo zakon dosegel predvsem to, da bo uporabe nepriporočenih metod več.

Gre za še eno določilo zakona, ki je bilo dodano z dobrimi nameni, ki jih na ZAPS tudi podpiramo. Žal pa je bilo v zakon dodano v zadnjem trenutku, brez javne razprave, ki bi pokazala na pomanjkljivosti tako zastavljenega sistema.

4. varnost prometne infrastrukture

Z opustitvijo zahteve, da je vodja projektiranja vrtca ali osnovne šole arhitekt, nov gradbeni zakon opušča tudi zahtevo, da je vodja projektiranja viadukta, predora ali jezu gradbeni inženir. Odslej bodo možne tudi vse naslednje kombinacije:

Vodja projektiranja predora bo lahko arhitekt.
Vodja projektiranja viadukta bo lahko krajinski arhitekt.
Vodja projektiranja avtoceste bo lahko inženir elektrotehnike.

Stališče ZAPS je, da bi vodja projektiranja vseh zgoraj naštetih objektov moral biti inženir gradbeništva. Če temu ne bo tako, lahko predvidevamo, da se bo varnost uporabe teh objektov zmanjšla v podobni meri, kot se bo kvaliteta bivanja v vrtcih, domovih za ostarele ali stanovanjskih stavbah zmanjšala zaradi opustitve zahteve po sodelovanju arhitekta kot vodje projektiranja stavb.

Grajski park
Bled
Bruto krajinska arhitektura
Matej Kučina, Nika Čufer, Domen Rus, Tanja Košuta
Projekt in izvedba: 2019
Foto Miran Kambič

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI

DOKUMENTI

Manjša varnost objektov

1. MANJŠE REKONSTRUKCIJE LAHKO POMENIJO MANJŠO POŽARNO VARNOST

2. MANJŠE REKONSTRUKCIJE LAHKO POMENIJO MANJŠO KONSTRUKCIJSKO STABILNOST

3. POGOSTEJŠA UPORABA MANJ VARNIH NE-PRIPOROČENIH METOD

4. varnost prometne infrastrukture