Prenormirano uvajanje BIM tehnologije

Pohvalno je, da se je država zavezala k uvajanju BIM tehnoligije v načrtovanje pomembnejših državnih objektov. A rešitev je v predlog zakona bila zapisana čez noč, tik pred zaključkom besedila, brez javne razprave z deležniki, ki BIM tehnologijo tudi uporabljajo. Temu primerno je zapis nepremišljen in bo povzročil obilico težav javnim naročnikom, predvsem pa državi sami.

Na Danskem so sprejeli BIM politiko (oziroma odločitev da se bo gradbena industrija preusmerila v uporabo BIM metode projektiranja) že leta 2008 in takrat uvedli nacionalno standardizacijo. Do danes se še vedno strokovnjaki projektanti in izvajalci uvajajo in so zahtevani modeli za javne stavbe so še vedno dokaj nizke.

Nov gradbeni zakon pa ta sistem uvaja čez noč, brez standardizacije, brez enotne klasifikacije elementov, brez prehodnega obdobja, predvsem pa za vse pomembnejše državne objekte, tudi če gre zgolj za prenove, adaptacije ali prizidave.

Smiselno je, da se novogradnje pomembnejših in največjih državnih stavb načrtujejo s pomočjo BIM tehnologije. Takšen primer je stavba za novo sodišče v Ljubljani, za katero pravkar (oktober 2021) teče javni arhitekturni natečaj. Vendar so to izjeme, za katere se lahko javni naročnik odloči tudi brez zakonske obveze.

Popolnoma nesmiselno pa je, da te zahteve veljajo tudi za prenove in rekonstrukcije. Če bo zakon uveljavljen v tej obliki, bo na primer za menjavo sistema prezračevanja v državnem zboru najprej potrebno celotno stavbo preslikati v BIM okolje (narediti BIM izris stavbe), šele potem bo možno narediti BIM model novega prezračevalnega sistema. Delo, potrebno za izris stavbe v BIM okolje nekajkratno presega količino dela za samo načrtovanje sistema prezračevanja. Vrednost projektne dokumentacije za novo prezračevanje stavbe lahko ocenimo na 20-40.000€, a za njeno naročilo bo potrebno najprej narediti BIM posnetek celotnega obstoječega stanja stavbe, katere vrednost ocenjujemo na vsaj 100.000€.

Zahteva za uporabo BIM tehnologije za pomembnejše državne objekte je prenormirana in v praksi zelo težko uresničljiva. V tem trenutku jo obvlada zgolj peščica birojev, gradbeni izvajalci pri nas pa BIM tehnologije sploh še ne uporabljajo. Tudi če bi se BIM tehnoligija uvedla kot obveznost, bi se morala uvesti za bistveno manjši obseg objektov in zgolj za novogradnje, ne pa tudi za prenove in rekonstrukcije.

Objekti, za katere bo po novem obvezna uporaba BIM tehnoligije PRI NAČRTOVANJU

Obveznost uporabe BIM tehnologije za načrtovanje določa 9. odstavek 39. člena, objekti pa so našteti v četrtem odstavku 9. člena. Obveznost uporabe BIM tehnoligije velja za vse vrste načrtovanja in graditve, torej tudi v primeru prenove, prizidave ali rekonstrukcije teh objektov.

1. objekti splošnega družbenega pomena:

objekti za športne prireditve, ki so veliki 25 ha ali več oziroma sprejmejo 5.000 obiskovalcev ali več,
objekti za kulturne prireditve, ki sprejmejo 1.500 obiskovalcev ali več,
stavbe državne javne kulturne infrastrukture, ki sprejmejo 500 ali več obiskovalcev hkrati,
vse državne splošne bolnišnice, klinike in specialne bolnišnice pa, če imajo 70 postelj ali več;

2. objekti, v katerih se izvajajo protokolarne storitve:

državni protokolarni objekti,
objekti diplomatskih in konzularnih predstavništev;

3. objekti, ki so posebnega pomena za varnost države:

objekti, v katerih je sedež predsednika Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Državnega zbora in ministrstev, pristojnih za zunanje in notranje zadeve ter obrambo in sedež predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,
objekti, ki so posebnega pomena za obrambo,
objekti, ki so posebnega pomena za policijo;

4. industrijske stavbe in gradbeni kompleksi:

4.1 elektrarne z nazivno električno močjo nad 10 MW,

4.2 objekti kemične industrije:

rafinerije,
objekti za proizvodnjo, uporabo in skladiščenje razstreliva, smodnika in drugih eksplozivnih snovi,

4.3 skladišča in rezervoarji:

skladišča zelo lahko vnetljivih tekočin, lahko vnetljivih tekočin, vnetljivih tekočin, gorljivih plinov, oksidantov ali snovi, ki lahko eksplodirajo z zmogljivostjo 5.000 m³ ali več,
skladišča dizelskega goriva in ekstra lahkega kurilnega olja z zmogljivostjo 20.000 m³ ali več,
objekti za skladiščenje državnih blagovnih rezerv;

5. objekti prometne infrastrukture:

5.1 ceste s pripadajočimi objekti:

avtoceste (AC) in hitre ceste (HC), glavne ceste I. in II. reda (G1 in G2),
bencinski servisi in oskrbni objekti ob avtocestah in hitrih cestah,

5.2 glavne in regionalne železniške proge s pripadajočimi objekti in železniške postaje I. reda,

5.3 letališča s pripadajočimi objekti:

objekti letališke infrastrukture na javnih letališčih, namenjenih mednarodnemu zračnemu prometu, in letališčih, na katerih deluje slovenska vojska oziroma Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO),
infrastruktura navigacijskih služb zračnega prometa, razen nezahtevnih objektov;

5.4 pristanišča, namenjena mednarodnemu javnemu prometu, s pripadajočo pristaniško infrastrukturo,

5.5 mejni prehodi;

6. cevovodi in elektroenergetski vodi:

naftovodi s premerom 300 mm ali več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
plinovodi z obratovalnim tlakom, višjim od 16 barov, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
elektroenergetski vodi napetosti 110 kV in več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;

7. vodni objekti:

velike pregrade,
jezovi s konstrukcijsko višino 15 m ali več in dolžino krone 150 m ali več,
pregrade konstrukcijske višine 10 m ali več in dolžine krone 150 m ali več,
visokovodni nasipi celinskih voda, dolgi 2.000 m ali več,
visokovodni nasipi morja, dolgi 500 m ali več;

8. objekti za ravnanje z odpadki: odlagališča radioaktivnih odpadkov;

9. jedrski in sevalni objekti, razen objektov za potrebe zdravstva in veterine;

10. drugi objekti, za katere je s posebnim predpisom za izdajo gradbenega dovoljenja določena pristojnost ministrstva.

Centralni del Narodne galerije Ljubljana
Sadar + Vuga d.o.o.
Jurij Sadar, Boštjan Vuga, Peter Šenk, Milan Tomac, Simona Muc, Tadej Žaucer
Natečaj 1996, izvedba 2001
Foto Hisao Suzuki

naslednja >>>>

Bela KNJIGA ZAPS za BOLJŠI gradbeni zakon (GZ-1)

UVOD

NAČELA

KLJUČNE POMANJKLJIVOSTI GZ-1

ODPOVEDOVANJE ARHITEKTURNI STROKI

DRUGE SLABOSTI GZ-1

NASTAJANJE ZAKONA

MEDIJSKI RAZMISLEKI

REŠITVE ZA GZ-1 in gz-2

ARHITEKTURNI NATEČAJI

DOKUMENTI

Prenormirano uvajanje BIM tehnologije

Objekti, za katere bo po novem obvezna uporaba BIM tehnoligije PRI NAČRTOVANJU